Razstava, ki jo je pripravil Boris Hajdinjak, direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, obiskovalcem ponuja vpogled v bogato zgodovino in zapuščino Vitezov Kacenštajnskih, vplivne plemiške družine, ki je zaznamovala širšo evropsko zgodovino.
O vitezih Kacenštajnskih:
Omemba Eberharda, prvega viteza Kacenštajnskega, iz leta 1173 je verjetno najstarejša vsaj posredna omemba gradu na območju Šaleške doline in zagotovo prva zanesljiva omemba osebe viteškega stanu na tem območju. Ugleden položaj vitezov Kacenštajnskih potrjuje družinska grobnica v benediktinskem samostanu Gornji Grad, ki je izpričana od sredine 13. stoletja.
Do 14. stoletja so bili Kacenštajnski vazali mogočnih gospodov Ptujskih, čeprav je le del rodbine ostal zvest Ptujskim, medtem ko so se drugi povezali z najmočnejšo rodbino srednjeveške slovenske zgodovine, svobodnimi gospodi Žovneškimi oziroma grofi Celjskimi. Najopaznejši član rodbine, Dipold IV. (†1358), ni dosegel vrhunca moči v službi Celjskih, temveč v službi bavarskega vojvode Ludvika V. Wittelsbacha (†1361). Ta služba ga je popeljala na pot, omenjeno v podnaslovu. Velikopoteznost Kacenštajnskih v generacijah Dipolda IV. in njegovih naslednikov se kaže tudi v stikih z judovskimi bankirji.
V prvi polovici 15. stoletja sta bili zadnji dve živeči generaciji rodbine manj ugledni, a kljub temu ne nepomembni.
Razstava bo na ogled vse do konca leta 2024.
Vir: Muzej Velenje
