Na začetku šolskega leta 2024/25 je bilo v vrtce vključenih 82.412 otrok ali 2110 manj kot leto prej. Število otrok v prvem starostnem obdobju se je v primerjavi s predhodnim letom zmanjšalo za šest odstotkov, v drugi starostni skupini pa za skoraj odstotek.
Predšolsko vzgojo je izvajalo 986 vrtcev in njihovih enot, od tega 862 javnih in 124 zasebnih. Velika večina otrok je obiskovala javne vrtce (94 odstotkov).
V opazovanem šolskem letu je bilo v osnovnošolsko izobraževanje vključenih 195.704 učencev oziroma za 0,3 odstotke manj kot v prejšnjem letu. V redni osnovnošolski program jih je bilo vpisanih 192.416 učencev, v prilagojeni pa 3288.
Osnovnošolske programe je izvajalo 772 osnovnih šol in njihovih podružnic ter 48 šol, enot pri osnovnih šolah in zavodov za otroke s posebnimi potrebami.
V oddelkih šol z rednim osnovnošolskim programom je bilo v povprečju 19 učencev. V oddelkih v samostojnih in matičnih šolah jih je bilo 20, v oddelkih v podružničnih šolah pa povprečno 11. Povprečno najmanjše število otrok v oddelkih so imele osnovne šole v pomurski in koroški (v obeh po 16), povprečno največje pa šole v osrednjeslovenski statistični regiji (21).
V rednih in prilagojenih programih se je izobraževalo 20.534 otrok s posebnimi potrebami, kar je bil 10-odstotni delež celotne populacije šoloobveznih otrok. Večina teh otrok (84 odstotkov) je bila vključena v redni program, v njem so predstavljali 9-odstotni delež vseh učencev.
V srednješolsko izobraževanje je bilo na začetku šolskega leta 2024/25 vključenih 83.839 dijakov oziroma za skoraj štiri odstotke več kot v prejšnjem. Izobraževanje je izvajalo 143 javnih srednjih šol z enotami, šest zasebnih zavodov in sedem zavodov za mladostnike s posebnimi potrebami.
Med 24.692 dijaki prvih letnikov je bilo 23.534 takih, ki so se v srednjo šolo vpisali prvič. Preostalih 1158 je ponavljalo prvi letnik ali zamenjalo program.
V srednje splošno izobraževanje je bilo vključenih 29.308 dijakov, v srednje tehniško in strokovno izobraževanje 39.470 dijakov, v srednje poklicno 13.644, v nižje poklicno izobraževanje pa 1417 dijakov.
Med dijaki nižjega poklicnega izobraževanja so ženske predstavljale tretjino (33 odstotkov), v srednjem poklicnem jih je bilo 30 odstotkov, v srednjem tehniškem in strokovnem izobraževanju pa 47 odstotkov. Ravno obrnjeno je bilo v programih srednjega splošnega izobraževanja; v te je bilo vključenih več žensk (61 odstotkov) kot moških.
Za poklicno in strokovno izobraževanje se odloča precej več fantov kot deklet. Te programe je v opazovanem letu obiskovalo skoraj tri četrtine dijakov moškega spola; v največjem številu sta jih zanimali tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (43 odstotkov) ter informacijske in komunikacijske tehnologije (osem odstotkov).
Dekleta so poklicne in strokovne programe izbrala v manjši meri (56 odstotkov); v največjem številu so se odločila za programe zdravstva in socialne varnosti, transporta, varnosti, gostinstva in turizma, osebnih storitev ter poslovne in upravne vede.
V programu osnovne šole za odrasle se je v šolskem letu 2023/24 izobraževalo 1379 oseb (leto prej 1221). Dve tretjini (66 odstotkov) vseh je bilo moških in skoraj polovica vseh (48 odstotkov) je bila mlajših od 18 let.
Srednješolske programe za odrasle je v prejšnjem šolskem letu obiskovalo 16.846 oseb oziroma skoraj šest odstotkov več kot v predhodnem. Tri četrtine jih je bilo mlajših od 25 let, porazdelitev po spolu pa je bila uravnotežena. Največ oseb se je izobraževalo v programih poslovnih in upravnih ved.
Vir: STA
