Nato želijo komunikacijo nadaljevati prek aplikacij, kot sta WhatsApp ali Viber, in pod pretvezo nujnosti zaprosijo za finančno pomoč. Najpogosteje prosijo za plačilo računa, češ da trenutno nimajo dostopa do spletne banke, ali za denar za nakup novega telefona. Žrtvi lahko nato pošljejo podatke bančnega računa, ki je pod nadzorom goljufov; pogosto prosijo tudi za nakup predplačniških oziroma darilnih kartic.
Goljufi pri tem računajo na čustveni odziv staršev oziroma bližnjih, ki želijo pomagati družinskemu članu v težavah. Cilj prevare je praviloma pridobiti denar, v nekaterih primerih pa tudi podatke o plačilnih karticah ali druge finančne podatke.
Kako prepoznati prevaro?
Posebej previdni bodite, če:
- sporočilo prihaja z neznane telefonske številke, pošiljatelj pa se predstavlja kot vaš otrok ali drug družinski član;
- pošiljatelj pojasnjuje, da ima novo telefonsko številko, ker je izgubil ali poškodoval telefon;
- vas želi preusmeriti na WhatsApp, Viber ali drugo aplikacijo za sporočanje;
- ustvari občutek nujnosti in zahteva hitro ukrepanje;
- vas prosi za nakazilo denarja ali podatke o plačilni kartici.
Kako ravnati?
- Če prejmete tovrstno sporočilo z neznane številke, ne odgovarjajte in ne nadaljujte komunikacije.
- Vedno najprej preverite, kdo je pošiljatelj. Pokličite otroka oziroma družinskega člana na telefonsko številko, ki jo že poznate in ji zaupate.
- Ne nakazujte denarja, če niste povsem prepričani, komu ga nakazujete.
- Nikoli ne posredujte podatkov o plačilni kartici, spletni banki, gesel ali drugih občutljivih podatkov na podlagi takšnega ali podobnih sporočil.
- Če ste že nakazali denar ali posredovali podatke, čim prej kontaktirajte svojo banko ali hranilnico.
Podobne tehnike socialnega inženiringa se vse pogosteje pojavljajo tudi v poslovnem okolju. Posebej izpostavljena so podjetja in organizacije, njihova računovodstva ter zaposleni, ki imajo dostop do finančnih podatkov in poslovne komunikacije. Po podatkih, predstavljenih v skupnem seminarju SI-CERT in slovenske policije, je policija od leta 2020 obravnavala več kot 10.500 primerov spletnih goljufij, pri katerih je skupna škoda presegla 167 milijonov evrov.
Združenje bank Slovenije zato opozarja tudi na pomen ustrezne zaščite pred spletnimi goljufijami v poslovnem okolju. SI-CERT in slovenska policija pripravljata brezplačni spletni seminar "Spletne goljufije, ki ciljajo na računovodstva", na katerem bosta predstavila aktualne trende spletnih goljufij, načine delovanja napadalcev in konkretne primere iz prakse. Posebna pozornost bo namenjena direktorskim prevaram, vrivanju v poslovno komunikacijo, zlorabi e-bančnih računov in naprednim phishing napadom.
