Število prenočitev domačih turistov je v 15-letnem obdobju ostalo približno enako, gibalo se je okoli 600.000. Izjema je bilo obdobje pandemije covida-19. Po drugi strani se je število prenočitev tujih turistov v tem obdobju skoraj potrojilo, s 657.000 v letu 2010 na lanskih 1,9 milijona.
Lani je bilo v kampih po Sloveniji po podatkih statističnega urada turistom na voljo skoraj 34.000 ležišč, več kot polovica v gorenjski (27 odstotkov) in goriški (24 odstotkov) statistični regiji. Domači turisti so leta 2025 v kampih ustvarili četrtino prenočitev, tuji pa tri četrtine.
Med slednjimi so skoraj tri četrtine (74 odstotkov) vseh prenočitev prispevali turisti iz šestih držav: Nemčije, Nizozemske, Avstrije, Češke, Poljske in Italije. Turisti iz Nemčije so ustvarili 225.000 prihodov in skoraj 630.000 prenočitev ali tretjino vseh tujih prenočitev v kampih.
Domači turisti so v njih prenočili v povprečju 3,2-krat, tuji pa 2,8-krat. Med zgoraj omenjenimi državami so se v kampih najdlje zadržali turisti iz Nizozemske (4,1 prenočitve), najmanj pa turisti iz Italije (2,2 prenočitve).
Turistični obisk kampov je sicer izrazito sezonski. Lani so bile štiri petine (80 odstotkov) vseh prenočitev v njih ustvarjene od junija do septembra. Najbolj obiskana meseca sta bila avgust in julij (30 odstotkov oz. 25 odstotkov vseh prenočitev). Največ prihodov turistov v kampe je bilo zaznanih 14. in 15. avgusta (11.368 oz. 11.343).
Večina tujih turistov, ki so bili julija in avgusta lani nastanjeni v kampih, je potovala z zakoncem oz. partnerjem (45 odstotkov) ali z družino z otroki (41 odstotkov). Na dan so porabili v povprečju 63 evrov. Za prenočitev v kampu so plačali povprečno 27 evrov na osebo na dan, kar je pomenilo 43 odstotkov vseh njihovih dnevnih izdatkov. Za preostale izdatke so namenili v povprečju 36 evrov na osebo na dan.
Med podatki, povezanimi s kampiranjem, so na statističnem uradu izpostavili tudi opremo, med katero spadajo šotor, bivalna prikolica ali avtodom. Slednjih je Slovenija lani izvozila skoraj 15.000 v vrednosti 922 milijonov evrov, največ v Nemčijo (za 483 milijonov evrov oz. 52 odstotkov vrednosti izvoza). Po vrednosti izvoza sta sledila Francija in Združeno kraljestvo.
Po drugi strani smo uvozili 334 avtodomov v vrednosti 18,3 milijona evrov - največ, 135, iz Nemčije v vrednosti 7,6 milijona evrov, sledila je Italija z 91 v vrednosti nekaj manj kot 4,7 milijona evrov.
Šotorov smo izvozili za 11,5 milijona evrov, največ na Nizozemsko (za 5,6 milijona evrov). Njihova uvozna vrednost je s 6,1 milijona evrov obsegala približno polovico izvozne. Največ, 22 odstotkov z vidika vrednosti, smo uvozili iz Italije, sledile so Romunija, Nemčija in Kitajska.
