Meni tudi, da se prav na urgenci oblikuje večina pravilnih odločitev, hkrati pa tudi največ napak, če začetna obravnava ni ustrezna. Zdravstvene delavce na urgenci vidi kot "prvo linijo", ki se vsakodnevno sooča z neznanim in najtežjimi primeri, zato njihovo delo zahteva visoko stopnjo strokovnosti, odgovornosti in predanosti.
Na otvoritvenem srečanju je Kovačić izpostavil tudi velik napredek urgentne medicine v zadnjih desetletjih. Postopki, ki so bili nekoč redki in izjemni, so danes postali del vsakdana, kar kaže na razvoj stroke in večje možnosti za reševanje življenj. Ob tem je spomnil, da se življenjska doba podaljšuje predvsem zaradi napredka medicine, kar hkrati prinaša večje potrebe po zdravstvenih storitvah.
Posebej je poudaril pomen dela v lokalnem okolju, kjer zdravstveni delavci bolnike pogosto tudi osebno poznajo, kar dodatno povečuje občutek odgovornosti.
Za prihodnost Kovačić ostaja zmeren optimist. Prepričan je, da bo medicina še naprej napredovala, ključni izzivi pa bodo staranje prebivalstva, pomanjkanje kadra in odnos družbe do zdravstvenih delavcev. Ob tem je poudaril, da bodo v bolnišnici, dokler bo treba, vztrajali in skrbeli za bolnike ter si prizadevali za strokovno, mirno in sodelovalno delovno okolje.
O razvoju razvoju urgentnega centra Celje skozi desetletje pa je na otvoritvenem srečanju spregovoril strokovni direktor celjske bolnišnice Radko Komadina. Spomnil je na pionirske začetke celjske urgence leta 1986, ko je bila urgentna pomoč še v povojih, brez sodobne opreme in z zelo omejenimi kadri. Takrat so ekipe pogosto delale z improviziranimi sredstvi, odločilna pa sta bila entuziazem in želja pomagati bolnikom na terenu.
V štirih desetletjih se je urgentna medicina močno razvila, je dejal Komadina. Danes so na voljo sodobna vozila, oprema, defibrilatorji, ventilatorji in napredni postopki zdravljenja, ki so nekoč veljali za redkost. Pomemben poudarek je bil tudi na stalnem izobraževanju, timskem delu in organizaciji, ki so bistveno izboljšali preživetje bolnikov.
Komadina je izpostavil, da je urgenca okolje hitrih odločitev, kjer šteje vsaka minuta, ter da se je sistem skozi leta profesionaliziral in postal bistveno bolj učinkovit. Ob tem je opozoril tudi na pomen jasne triaže in zmanjševanja nepotrebnih intervencij.
Kadrovske težave v urgentnem centru Celje so v zadnjih letih ena od najbolj izpostavljenih težav v celjski bolnišnici in širšem slovenskem urgentnem sistemu.
Jedro problema je po mnenju vodstva bolnišnice predvsem pomanjkanje zdravstvenega kadra - tako zdravnikov urgentne medicine kot diplomiranih medicinskih sester in administrativnega osebja. Zaradi tega so ekipe pogosto obremenjene nad standardi, delo pa poteka v večizmenskem režimu, tudi ponoči, ob vikendih in praznikih, kar še dodatno otežuje zadrževanje zaposlenih.
Komadina je še ocenil, da so zaposleni v urgentni službi nosilci ene najzahtevnejših, a tudi najbolj odgovornih nalog v zdravstvu, ter izrazil spoštovanje do vseh, ki so prispevali k razvoju urgence v Celju.
