Kultura dialoga je po njegovih besedah osnova družbe, v kateri se vsak zaveda svoje odgovornosti za skupni napredek. “V kateri štejejo dejanja, ne besede in obljube, ampak naša aktivacija v praksi. V sodelovanju in dialogu, ki sta ključna gradnika pravičnosti, lahko boljši jutri ustvarimo tukaj in zdaj. Brez dialoga in pravičnosti besedne zveze, kot so človekove pravice, demokracija in vladavina prava, tvegajo, da postanejo zgolj fraze, izpraznjene smisla,” je posvaril.
Za iskanje napredka je po njegovih besedah nujno širjenje kulture dialoga, saj lahko le z dobrim v sebi nagovarjamo dobro v drugem. “Brez kulture dialoga ne moremo resnično spreminjati družbe na bolje, ne izvajati resničnih sprememb, če hočete reform, ki lahko prinesejo trajno blaginjo in napredek za vse,” je opomnil.
Po njegovem opažanju smo v Sloveniji na poti napredka prepogosto zapostavili številne. Pri tem omenja tiste, ki skrbijo za uresničevanje temeljnih pravic posameznika in skupnosti. To so zdravstveno osebje, delavci v socialnem varstvu, učitelji, vzgojitelji in tisoči, ki opravljajo pomembna dela, a je njihova plača manjša od minimalne.
“Čeprav pogosto govorimo o standardih in normativih in se strinjamo, da je za opravljeno delo nujno dostojno plačilo, pa v praksi pogosto ne (z)moremo najti rešitev. Enako je na številnih drugih področjih,” je izpostavil.
“Obsojamo sovražni govor in govorimo o pomenu etike javne besede, v svojih sredinah pa še vedno zlahka netimo sovraštvo, ne obsodimo hujskaštva, nesprejemanja, stigmatizacije ali diskriminacije. Sicer nimamo nič proti invalidom, migrantom, Romom, izbrisanim, zapornikom ali drugim … A le, dokler so daleč stran od nas in naših otrok,” je kritičen.
Trdno verjame, da se večina prebivalcev zaveda, da pripadajo skupnosti, ki je pretežno dobra, človečna, razumevajoča in solidarna. “Že tolikokrat doslej smo namreč dokazali, da smo lahko družbeno odgovorna skupnost, ki ji je mar za blagor drugega. Da smo (lahko) družba, ki s skupnimi prizadevanji soustvarja pozitivno družbeno klimo, v kateri se ne spodkopava pravic posameznikov, ne ruši vrednot strpnosti, ampak z vsakim članom ravna spoštljivo in dostojno,” je pohvalil.
Institucija Varuha, ki je začela delovati 1. januarja 1995, je v 30 letih obravnavala skoraj 88.000 primerov ljudi, ki so se obrnili nanjo, ker jih je oblast spregledala, zanemarila ali posegla v njihove pravice in svoboščine. Ob tem so odgovorili še na skoraj enkrat toliko klicev in pisem, opravili številne osebne pogovore in skupaj z državnim preventivnim mehanizmom podali več tisoč priporočil.
Po Svetinovih besedah odgovorni niso opazili njihovih stisk. “Še več, tisti, ki ustvarjajo in izvajajo pravila in ki naj bi delovali pravično, odgovorno in v javnem interesu, jim niso znali, zmogli ali hoteli prisluhniti pri uveljavljanju njihovih pravic,” je povedal.
Poudaril je, da je kršitev načela dobrega upravljanja tako kot že leta 1995 tudi danes ena od najpogostejših kršitev človekovih pravic. Po njegovem svarilu bo vztrajala, dokler ne bomo kot družba prepoznali, da človekove pravice niso luksuz, ampak temelj vsake demokratične in pravne države.
Ponovil je svoje pričakovanje, da naj država skrbno upošteva priporočila, opozorila in predloge institucije Varuha. S tem bo pokazala, kako se vede do institutov demokracije, predvsem pa prebivalkam in prebivalcem dokazala, da ji je mar za vse in da želi popravljati krivice, ki jih je povzročila. Le tako lahko napredujemo kot družba, je pozval.
Vir: STA
