Kot so pojasnili, se v statističnem raziskovanju kultura deli na celotno oz. kulturo v širšem smislu, ki poleg temeljne zajema še štiri področja. Pod temeljno kulturo se uvrščajo kulturna in naravna dediščina, uprizoritvena umetnost, vizualna umetnost, knjiga in periodika ter avdiovizualna dejavnost. Pod kulturo v širšem smislu pa sodijo še oglaševanje, arhitektura in oblikovanje, izobraževanje na področju kulture ter presečno in nerazvrščeno.
K bruto dodani vrednosti celotnega gospodarstva je temeljna kultura leta 2022 prispevala 780,8 milijona evrov oz. 1,6 odstotka, kar je enako kot leta 2019. Prispevek temeljne kulture k BDP pa je znašal 927,3 milijona evrov ali 1,6 odstotka BDP, medtem ko je bil leta 2019 delež 1,7-odstoten.
Celotna kultura je leta 2022 k bruto dodani vrednosti gospodarstva prispevala 1424 milijonov evrov ali 2,9 odstotka, medtem ko je leta 2019 prispevala 2,8 odstotka. BDP, ki ga je mogoče pripisati celotni kulturi, pa je leta 2022 znašal 1603,3 milijona evrov ali 2,8 odstotka, enako kot v letu 2019.
V kulturni ponudbi prevladovala domača proizvodnja
K celotni kulturni ponudbi je domača proizvodnja leta 2022 prispevala največ, tj. 67,6 odstotka. Uvoz kulturnih proizvodov in storitev je znašal 28,7 odstotka.
Temeljna kultura je k proizvodnji celotne kulture prispevala več kot polovico – od skupno 3,281 milijarde evrov je proizvedla za 1,791 milijarde evrov kulturnih proizvodov in storitev. Pregled po področjih pokaže, da je v ponudbi celotne kulture največ prispevalo oglaševanja, v temeljni kulturi pa avdiovizualna dejavnost.
Država je po prvi oceni za končno potrošnjo leta 2022 namenila za celotno kulturo skupno 473,2 milijona evrov, za temeljno kulturo pa 317,6 milijona. Izdatki države za končno potrošnjo za celotno kulturo so tako znašali povprečno 225 evrov, za temeljno pa 151 evrov na prebivalca.
Prebivalec je v povprečju za dejavnosti temeljne kulture porabil 439 evrov oz. za dejavnosti celotne kulture 479 evrov.
Zaposlenost v kulturi in kulturna vključenost prebivalstva
Število zaposlenih, ki so neposredno povezani s kulturo, je leta 2022 v celotni kulturi znašalo 42.427 oseb, v temeljni kulturi pa 24.242. V primerjavi z letom 2019 se je število sicer nekoliko povečalo, delež glede na zaposlenost v državi pa se tako rekoč ni spremenil in je znašal 3,9 odstotka v celotni in 2,2 odstotka v temeljni kulturi.
Po zadnjih podatkih za leto 2022 se je tretjina vprašanih oseb udeležila vsaj ene kulturne prireditve, med temi so bili najbolj priljubljeni koncerti, sledile so gledališke predstave. Kino je vsaj enkrat obiskalo 22 odstotkov oseb, v največjem deležu mladi v starostni skupini 16 do 24 let (47 odstotkov), v najmanjšem deležu pa starejši od 65 let (pet odstotkov).
Položaj Slovenije v primerjavi z drugimi članicami EU
Leta 2022 se je v večini držav EU, in sicer v 15 od 26, pri čemer podatki za Nemčijo niso na voljo, več kot polovica prebivalcev, starih 16 let ali več, udeležila kulturne prireditve oz. dejavnosti. Najvišji deleži so bili v zahodnoevropskih in nordijskih članicah, in sicer 77,7 odstotni v Luksemburgu ter 77,3 odstotni na Danskem. Sledile so Nizozemska, Finska, Švedska, Irska in Estonija z najmanj 60-odstotnim deležem. Na drugem koncu lestvice je manj kot četrtina odraslega prebivalstva v Romuniji (22,2 odstotka) in Bolgariji (19,7 odstotka) poročala, da se je vsaj enkrat v zadnjih 12 mesecih udeležila najmanj ene izmed naštetih kulturnih dejavnosti.
Slovenija se je s 56,6 odstotka uvrstila na 11. mesto.
Leta 2022 so bili zbrani tudi podatki o obisku kulturnih dejavnosti pri prebivalcih, ki so poročali o vsaj določeni stopnji invalidnosti. Rezultati so pokazali nižjo stopnjo kulturne udeležbe med invalidi v primerjavi s celotno populacijo, staro 16 let ali več, v vseh članicah EU. Na splošno je bila v državah z višjo skupno stopnjo kulturne udeležbe višja tudi stopnja udeležbe invalidov. Slovenija se je z 38,1 odstotka uvrstila na deseto mesto.
Vir: STA
