Predsednik Zavoda Varna pot in Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč Robert Štaba je povedal, da je Evropska unija izpostavila tri temeljne sisteme za zaščito otrok v vozilih, to so asistenčni sistemi za hitrost, avtomatizirani zaviralni sistemi, torej varnostni pasovi, in zadrževalni sistemi za otroke. “Otroški sedeži so tretja najbolj pomembna komponenta, ker je 50 odstotkov otrok, ki so umrli na evropskih cestah, umrlo kot potniki,” je opozoril.
Na Agenciji za varnost prometa skupaj s policijo preverjajo uporabo varnostnega pasu in otroških sedežev med vožnjo. Rezultati kažejo, da je 95 odstotkov vseh potnikov v avtomobilu pripetih, na avtocestah in cestah izven naselja je bilo pripetih 97 odstotkov potnikov, v naseljih pa 93 odstotkov, je povedala namestnica direktorice agencije Saša Jevšnik Kafol.
Pri uporabi varnostnega pasu so bolj dosledni potniki v sprednji vrsti vozila, pri njih delež pripetosti znaša 96 odstotkov, pripetost v drugi vrsti pa je “znatno nižja”, in sicer 78 odstotkov, je opozorila Jevšnik Kafol.
V letošnjem letu so pregledali tudi 247 vozil, v katerih so otroški sedeži. Ugotovili so, da 91 odstotkov voznikov uporablja otroške varnostne sedeže pri prevozu otrok, pri čemer je velika večina tistih, ki sedežev niso uporabili, potovalo na razdalji, krajši od pet kilometrov.
Med tistimi, ki so uporabljali otroški varnostni sedež, jih je sedež uporabljalo 89 odstotkov. Najpogostejše napake pri uporabi sedeža pa so, da je otrok v njem prerahlo pripet ali pa da je sedež neustrezen glede na otrokovo višino in težo.
“Pozivam vse, posebej starše, bodimo zgled mlajšim, naučimo jih varnega obnašanja v prometu, pojdimo z njimi po poti do šole, opozorimo jih na nevarnosti, ki prežijo na njih, predvsem pa sami upoštevajmo vse cestnoprometne predpise in se redno pripenjajmo z varnostnim pasom,” je še povedala Jevšnik Kafol.
Vodja sektorja prometne policije Generalne policijske uprave Ivan Kapun je opozoril, da je pripetost v prometnih nesrečah še manjša, povprečno je pripetih 83 odstotkov voznikov in sopotnikov. Dodal je, da je uporaba varnostnih pasov in otroških sedežev eden najbolj enostavnih in najcenejših možnosti, da na cestah ne bodo več beležili smrtnih žrtev.
Strokovnjaki svetujejo, da po udeležbi v prometni nesreči varnostne pasove zamenjajo. “Najboljše je, da vsak možen dvom o ustreznost zadrževalnih sistemov in varnostnih pasov odpravimo takoj,” je pozval Kapun. Globa za neuporabo varnostnih pasov in otroških sedežev pa je 120 evrov.
Reševalec in inštruktor Robert Sabol iz Reševalne Postaje Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je med najhujšimi poškodbami otrok v prometnih nesrečah naštel poškodbe glave in vratne hrbtenice. Opozoril je, da otroci niso pomanjšani odrasli, ampak imajo drugačno konstitucijo telesa, zato je delovanje sil na njihovo telo drugačno. “Življenje rešujejo hitri postopki, ne to, kdo jih izvede,” je poudaril.
Sabol je opozoril še, da se pri sprožitvi zračne blazine v avtu pojavi bel dim. “Starši se ustrašijo, misleč, da avto gori, in začnejo otroka vleči iz sedeža, ne da bi ga odpeli, pri tem pa lahko pride do poškodb,” je pojasnil. Dodal je, da ob prisotnosti otroškega sedeža v avtu reševalci v prometni nesreči otroka iščejo, zato je dobro, da ostali udeleženci čim prej povejo, ali je otrok v avtu ali ne.
Vir: STA
