Predstavnica Registra raka RS Barbara Mihevc Ponikvar je povedala, da je od 1600 ljudi, ki jih letno zboli v Sloveniji še vedno več moških, nekaj manj kot 1000, žensk pa več kot 600. “Skupna pojavnost raka pljuč narašča, a gre to predvsem na račun naraščanja pri ženskah,” je dejala.
Pri ženskah se je v zadnjih 15 letih število primerov podvojilo, pri moških pa je ta stopnja bolj stabilna. Mihevc Ponikvar je dodala, da lahko del naraščanja pri obeh spolih pripišejo staranju prebivalstva, brez vpliva staranja pa se pojavnost raka pri moških znižuje, pri ženskah pa raste.
Na razvoj raka pljuč vpliva več kot 30 različnih dejavnikov, najpomembnejše pa je kajenje, ki naj bi povzročilo okoli 85 odstotkov primerov raka pljuč. Zato so po besedah Mihevc Ponikvar pomembni preventivni ukrepi, ki zmanjšujejo začetek kajenja, pri kadilcih pa tisti, ki spodbujajo opustitev kajenja.
Poudarila je, da veliko kadilcev po raziskavah želi opustiti kajenje in da pri tem lahko dobijo pomoč. V Sloveniji deluje brezplačni anonimni svetovalni telefon 080 2777 za pomoč pri opuščanju kajenja, v Centrih za krepitev zdravja pa individualno svetovanje in skupinske delavnice.
Specialistka radioterapije in onkologije Martina Vrankar meni, da je obravnava bolnikov s pljučnim rakom v Sloveniji dobra, ob tem pa sledijo znanstvenim dokazom in strokovnim priporočilom, kar omogoča najboljše izide zdravljenja. Vse bolnike obravnavajo multidisciplinarno, zdravijo pa jih visoko specializirani zdravniki za zdravljenje bolnikov s pljučnim rakom. Ob tem je dostopnost do novih zdravil relativno dobra v primerjavi z drugimi evropskimi državami, v zadnjih 20 letih pa so na voljo tudi novejše kirurške tehnike, obsevanja, nova zdravila, kot so tarčna zdravila in imunoterapija.
“Vse to vpliva na to, da se preživetje bolnikov s pljučnim rakom počasi izboljšuje, ne tako, kot bi si želeli, ampak se očitno popravlja,” je povedala Vrankar. Po zadnjih podatkih registra raka je bilo od leta 2017 do 2021 petletno preživetje bolnikov s pljučnim rakom okoli 25 odstotkov.
Zdravljenje je uspešnejše, če raka odkrijejo v zgodnjem stadiju. V teh primerih bolnika lahko pozdravijo že z operacijo, včasih pa morajo dodati sistemsko terapijo ali obsevanje. Preživetje teh bolnikov je več kot 60-odstotno, a je takih bolnikov malo, le okoli 20 odstotkov. Polovica bolnikov s pljučnim rakom ima ob diagnozi razsejano bolezen, ki jo še ne znajo pozdraviti, lahko pa jo zazdravijo.
Izpostavila je tudi pomembno vlogo tarčne terapije in imunoterapije, ki sta pri nekaterih bolnikih omogočili dolgotrajne izboljšave, ter dodala, da ženske praviloma bolje preživijo bolezen, kar pripisuje kombinaciji bioloških in hormonskih dejavnikov ter boljši skrbi za zdravje in sodelovanju pri zdravljenju.
V Sloveniji sicer trenutno poteka projekt Luka, v sklopu katerega potekajo aktivnosti pri pripravi strokovnih in organizacijskih podlag za morebitni nov presejalni program. Strokovna skupina trenutno pripravlja klinične in programske smernice, oceno razpoložljivih virov in analizo učinkovitosti programa. Načrtujejo, da bo konec naslednjega leta pripravljen protokol za pilotni program presejanja pljučnega raka, za katerega upajo, da se začne leta 2027. Predvidoma bodo presejali kadilce, stare več kot 50 let.
Predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije Ana Žličar je poudarila, da v društvu bolnikom in njihovim svojcem nudijo pomoč in psihosocialno podporo. Bolniki lahko vsak dan pokličejo OnkoFON na telefonski številki 080 23 55, kjer se z njimi pogovarjajo prostovoljci z osebno izkušnjo raka in strokovnjaki.
Bolnica s pljučnim rakom Nevenka Čehovin je dejala, da je pri bolezni vsak dan nekaj novega, nova bolečina. “Moraš živeti iz dneva v dan, si postavljati cilje za en dan in nič naprej, ker ne veš, kaj se bo zgodilo,” meni.
Vir: STA
