V februarja sprejeti noveli zakona o osnovni šoli je več rešitev, ki se bodo začele izvajati z novim šolskim letom. Med programskimi spremembami je denimo izvajanje razširjenega programa osnovne šole, ki dopolnjuje obvezni program in v katerega se učenci vključujejo prostovoljno. V prihajajočem šolskem letu se bo izvajal na približno tretjini osnovnih šol.
Omenjena novela v novem šolskem letu tudi za 3. razred osnovne šole uvaja obvezno nacionalno preverjanje znanja (NPZ), ki je bilo doslej obvezno v 6. in 9. razredu. Dosežek NPZ v 9. razredu pa se bo lahko po novem uporabil kot eno od meril za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v programe srednješolskega izobraževanja.
Z novim šolskim letom bo po noveli zakona o osnovni šoli prvi tuji jezik obvezen predmet že v 1. razredu, kjer je bil doslej neobvezen. “Predlog uvedbe obveznega učenja prvega tujega jezika v 1. razredu osnovne šole je v strokovni in javni razpravi dosegel visoko stopnjo konsenza, čemur je med drugim botroval tudi podatek, da ga je že do zdaj obiskovalo 93 odstotkov učencev,” so pojasnili na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.
Za šolajoče se na domu ob koncu leta več izpitov
Spremembe v novem šolskem letu čakajo tudi učence, ki se izobražujejo na domu. Po novem bodo namreč ob koncu šolskega leta ocenjevali njihovo znanje iz vseh predmetov, ki so v predmetniku posameznega razreda javno veljavnega programa osnovne šole. Doslej so v prvem triletju preverjali znanje iz slovenščine in matematike, v drugem triletju poleg tega še znanje tujega jezika, v tretjem triletju pa poleg omenjenih treh predmetov še znanje zgodovine, domovinske in državljanske kulture in etike, športa, vsaj enega naravoslovnega in enega družboslovnega predmeta ter vsaj enega predmeta s področja umetnosti.
Če učenec ne doseže minimalnih standardov znanja oziroma je negativno ocenjen pri posameznem predmetu, ima pravico do ponovnega ocenjevanja znanja pred začetkom naslednjega šolskega leta. Če tega ne opravi uspešno, mora v naslednjem šolskem letu nadaljevati osnovnošolsko izobraževanje v šoli. Devetošolci lahko opravljajo popravni izpit ali 9. razred ponavljajo.
Po podatkih ministrstva za vzgojo in izobraževanje se je v preteklem šolskem letu na domu izobraževalo 869 učencev, kar je manj kot leto pred tem, a še vedno bistveno več kot pred epidemijo covida-19. Po izbruhu epidemije je namreč v šolskem letu 2020/21 število s 392 v prejšnjem šolskem letu naraslo na 687, v naslednjem šolskem letu pa poskočilo na 1608. V šolskem letu 2022/23 je padlo na 1138. Podatkov za prihajajoče šolsko leto na ministrstvu še nimajo.
Po novem možno sočasno prejemanje državne in Zoisove štipendije
Novela zakona o štipendiranju s šolskim letom 2024/25 dijakom in študentom iz socialno šibkejšega okolja, ki dosegajo izjemne dosežke, omogoča istočasno prejemanje državne in Zoisove štipendije. Kot so na vladnih spletnih straneh zapisali na ministrstvu za delo, predvidevajo, da bo zaradi tega dodatnih prejemnikov državnih štipendij v prihodnjem šolskem letu približno 4000.
Tisti, ki bodo sočasno prejemali državno in Zoisovo štipendijo, ne bodo upravičeni do dodatka za uspeh, do dodatka za bivanje bodo upravičeni samo pri eni štipendiji, prav tako bo samo pri eni štipendiji mogoč dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami.
Možno postopno vključevanje priseljencev k pouku v OŠ, tudi v srednjih šolah predvideni intenzivni tečaji slovenščine
Novela zakona o osnovni šoli določa tudi, da se lahko učenci priseljenci iz drugih držav, katerih materni jezik ni slovenski, k pouku obveznih predmetov vključujejo postopoma glede na znanje slovenskega jezika. Ob vključitvi v osnovno šolo se udeležijo začetnega pouka slovenščine v okviru dopolnilnega izobraževanja, ki se lahko izvaja med izvajanjem obveznega programa.
Noveli zakona o gimnazijah ter zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju pa srednjim šolam z novim šolskim letom nalagata, da intenzivni tečaj slovenščine ob prvi vključitvi v srednješolsko izobraževanje poleg dijakov, ki niso končali osnovnošolskega izobraževanja v Sloveniji, organizirajo tudi za tiste, ki so se v Sloveniji prvič vključili v 9. razred osnovne šole in niso opravili preizkusa znanja slovenščine po skupnem evropskem jezikovnem okviru na ravni A2.
Na Gimnaziji Vič so na vprašanje, kako se bo nova ureditev na tem področju razlikovala od sedanje, odgovorili, da se število dijakov, o katerih govori o omenjena zakonska določba, od šole do šole močno razlikuje. Na njihovi šoli sprememb ne bo, tako lani kot letos so trije dijaki, za katere bodo organizirali intenzivni tečaj slovenščine.
Predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Mojca Mihelič je v zvezi učenjem slovenščine priseljencev izpostavila, da je pomemben individualen pristop. “Mi moramo gledati, kaj otrok potrebuje, in ne, kaj je kje zapisano,” je dejala. Izpostavila je velike razlike med priseljenci pri učenju slovenščine.
Kot je za STA poudaril dekan ljubljanske pedagoške fakultete Janez Vogrinc, je zelo pomembno, da se učenci priseljenci, katerih materni jezik ni slovenski, čim prej naučijo slovenskega jezika in da to učenje poteka v šoli, ki jo obiskujejo. Prav tako je po njegovih navedbah pomembno, da se glede na znanje slovenskega jezika postopoma vključujejo k pouku obveznih predmetov. “Tudi če priseljenec še ne zna slovenskega jezika, lahko vsaj pri določenih predmetih sodeluje in se tudi med poukom uči slovenščine. Na ta način lahko vsi učenci razvijajo tudi druge lastnosti in kompetence, kot so empatija, socialne spretnosti,” je pojasnil.
Bi pa bilo po njegovem mnenju nujno določiti standarde znanja, ki jih morajo učenci priseljenci doseči pri začetnem učenju slovenščine, in znanje tudi oceniti. “Dokler učenec priseljenec ne usvoji zadosti znanja slovenskega jezika, bi po mojem mnenju moral ostati vključen tudi v dopolnilno učenje slovenščine, pa tudi če to traja več kot dve leti,” je dodal.
Spremembe pri opravljanju mature v dveh delih, dijaki med praktičnim usposabljanjem upravičeni do prehrane
Z novelo zakona o maturi, ki se je uveljavila maja letos, se spreminjajo določbe glede opravljanja mature v dveh delih. Tako se denimo izboljšujejo pravice do opravljanja mature v dveh delih in dveh zaporednih rokih za športnike. Poleg udeležbe na športnih tekmovanjih so med utemeljenimi razlogi za opravljanje mature v dveh delih tudi denimo bolezen, poškodba, rojstvo otroka in smrt v družini.
Novela pa je že v spomladanskem roku splošne mature v prejšnjem šolskem letu kandidatom omogočila vpogled v izpitno dokumentacijo in ugovor na oceno v elektronski in fizični obliki.
Sprememba zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju pa med drugim ureja tudi pravico do prehrane dijakov med praktičnim usposabljanjem z delom in pravno podlago za inšpekcijske ukrepe glede pravic dijakov na praktičnem usposabljanju.
Delodajalec je tako dolžan dijaku v času opravljanja praktičnega usposabljanja z delom zagotoviti prehrano med delom enako kot za delavce. Če je za delavce ne organizira in prehrana za dijake v kolektivnih pogodbah ni določena, dijaku povrne stroške za prehrano najmanj v višini cene šolske malice.
