Psihopatija postaja resen problem delovnih organizacij in družbe. Gre za kompleksno osebnostno motnjo, ki jo je sicer težko prepoznati, zanjo pa so značilni pomanjkljiva čustvena empatija, manipulativno vedenje, površinske čustvene reakcije, impulzivnost in nizka raven samokontrole, ki lahko vodijo v tvegano ali celo kriminalno vedenje.
Kot pojasnjujeta psihologinja in psihoterapevtka Andreje Pšeničny in psihoterapevtka Leonida Zalokar, je razvoj psihopatskih lastnosti pri osebah rezultat interakcije genetskih, okoljskih in socialnih dejavnikov.
Zaznano naraščanje teh lastnosti v družbi je med drugim posledica vse pogostejše permisivne vzgoje, ki otrokom daje veliko svobode in malo jasnih meja, vse bolj tekmovalno in individualistično naravnana družba, ki zmanjšuje občutek za sočloveka in spodbuja egocentričnost, ter napredka v diagnostiki, ki omogoča lažje prepoznavanje psihopatskih značilnosti.
Pomembno je ozaveščati o simptomih in vplivu psihopatije na družbo in posameznika, opozarjata Zalokar in Pšeničny. Pod njunim okriljem je v ta namen pred kratkim zaživel Inštitut za znanstveno proučevanje in raziskovanje psihopatije (IPSIH), ki bo med drugim omogočal preučevanje vzrokov psihopatije ter razvijanje diagnostičnih orodij za zgodnje prepoznavanje in učinkovite postopke terapevtskih obravnav.
Kot je v petek na novinarski konferenci ob ustanovitvi inštituta izpostavila Pšeničny, v Sloveniji okoli 15.000 oseb ustreza kliničnim kriterijem psihopatske osebnostne motnje. Gre za posameznike, ki pogosto povzročajo težave na področju kazenskopravnega sistema. “Običajno so manj prilagodljivi, imajo izrazite antisocialne težnje in težje nadzorujejo svoje impulze, zaradi česar jih je lažje prepoznati,” je izpostavila.
Skoraj desetkrat več pa je oseb z osebnostno strukturo, ki vključuje psihopatske lastnosti. Ti ljudje so pogosto uspešni, njihovo vedenje pa zaznamujejo izrazita manipulativnost in težnja po moči in prevladi. Kot je dejala Pšeničny, so zaradi svojih lastnosti izjemno spretni v pridobivanju vpliva in nadzora.
“Te ‘uspešne psihopate’ še posebej privlačijo poklici, kjer lahko svojo moč in prevlado tudi uresničijo. Pogosto jih med drugim najdemo med voditelji v gospodarstvu in politiki,” je pojasnila.
Psihopatsko vedenje sestavina za družbeno in gospodarsko škodo
Čeprav so osebe s psihopatskimi lastnostmi pogosto odlični vodje ali inovatorji in njihove lastnosti v nekaterih primerih koristijo družbi, pa lahko prav te obenem povzročajo tudi največjo družbeno in gospodarsko škodo. Njihove manipulativne in preračunljive taktike namreč destabilizirajo organizacije in širše okolje.
Kot je izpostavila Pšeničny, naj bi po podatkih finančnih organov gospodarska škoda, ki jo v Sloveniji povzročijo ljudje s psihopatsko osebnostno strukturo, znašala približno eno milijardo evrov letno. To vključuje koruptivne koristi, finančne izgube v javni upravi in škodo, povzročeno podjetjem.
Skupni stroški, povezani z delovnim stresom in duševnimi motnjami, ki so posledica tovrstnega vedenja, pa po ocenah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) znašajo približno 2,1 milijarde evrov letno.
Brez ustreznih ukrepov bodo gospodarske in človeške izgube še naraščale, je poudarila Pšeničny. Slovenija mora zato nujno razviti strategije za prepoznavanje in obravnavo psihopatskih vedenj, še posebej na delovnem mestu.
Tarče psihopatskega vedenja vedno skrbno načrtovane
Osebe s psihopatskimi lastnostmi v delovnem okolju svojo manipulativnost pogosto uveljavljajo z natančnim prepoznavanjem ranljivosti pri ljudeh. “Žrtev si nikoli ne izberejo naključno. Vedno temelji na prepoznavanju specifičnih značilnosti, na katere lahko pritiskajo in jih izkoriščajo za doseganje svojih ciljev. Ciljajo na osebe, ki imajo nizko samozavest, iščejo pohvale, so čustveno občutljive ali imajo mazohistične tendence,” je dejala Pšeničny.
Pomembno past sicer predstavljata karizma in šarm psihopatov, ki pritegneta množice, ne da bi se tega sploh zavedale, opozorjata Pšeničny in Zalokar. Še posebej v politiki znajo s svojo karizmatičnostjo očarati ljudi in jih pridobiti na svojo stran. “Najbolj znan primer takšnega psihopata je bil Hitler,” je dejala Pšeničny.
Ob tem je opozorila, da psihopati v svojih žrtvah pogosto povzročijo občutek izgube stika z realnostjo ali da je z njimi nekaj narobe. “Ta občutek zbeganosti se lahko zgodi vsakomur, zato je ključno prepoznati vzorce in zaščititi svoje meje. Pomembno je opazovati, kako se počutimo ob takšnih ljudeh. Če se počutimo zmedeni, izgubljeni ali začnemo dvomiti v lastno presojo, gre skoraj zagotovo za manipulacijo,” je poudarila.
S psihopatom se lahko boriš samo na psihopatski način
Zalokar poudarja, da je sicer najboljša obramba pred osebami s psihopatskim vedenjem omejevanje stikov z njimi in ohranjanje čustvene distance. Žrtve teh oseb se morajo osredotočiti tudi na postavljanje jasnih meja v komunikaciji, pomoč pa poiskati tudi pri sodelavcih, družini ali drugih strokovnjakih, ki jim lahko pomagajo razumeti situacijo.
“S psihopatom se lahko boriš samo na psihopatski način. To pomeni, da moramo prepoznati njihove manipulacije, se jim odločno zoperstaviti, brez čustvenega vpletanja ali konflikta. V večini primerov to deluje, saj psihopati niso vajeni, da bi se jim kdo mirno in samozavestno uprl. Problem je, ker ljudem primanjkuje poguma za to. Ne smemo dovoliti, da nas očarajo ali utišajo,” je še dejala Zalokar.
Vir: STA
