"Če so bile konec avgusta zapadle obveznosti 9,5 milijona evrov, lahko predvidevamo, da bodo konec leta 13,3 milijona evrov," je članom sveta zavoda na ponedeljkovi seji dejal pomočnik direktorja za poslovno-pravne in nemedicinske dejavnosti Ksandi Javornik.
Pojasnil je tudi, da je bilo po zdajšnjih ocenah v septembru poslovanje bolnišnice glede na izvedeno realizacijo boljše, okoli ničle, a je isti mesec zapadel račun za gradbena in obrtna dela v višini 460.000 evrov, povezana s pridobitvijo rentgena, kar po ocenah bolnišnice pomeni, da bo poslovanje v septembru prineslo od 200.000 do 300.000 evrov dodatnega primanjkljaja.
"Spremeniti moramo strukturo bolnišnice, sistem delovanja bolnišnice. Gre za obsežno akcijo; potrebno je, da sodelujejo vsi: zaposleni, sindikati, stroka, da spremenimo delovanje bolnišnice. Imamo veliko malih odsekov, oddelkov, majhnih vrtov, ki jih vsak čuva. To je zelo neracionalno in ne prispeva ne h kakovosti in ne k ugodnemu poslovanju," je ob ponedeljkovi seji sveta bolnišnice dejal poslovni direktor bolnišnice Vladimir Topler.
Ponovno je izpostavil, da je na povečanje primanjkljaja bolnišnice vplivala rast plač zaposlenih, hkrati se še naprej soočajo s pomanjkanjem kadra, omejitvami glede dežurstev zaščitenih kategorij zaposlenih, precejšnjo odsotnostjo zaposlenih in težavami pri organizaciji dela v urgentnem centru. "Kader, ki bi moral delati na oddelkih in v ambulantah, prenašamo na urgentni center, kar za poslovanje bolnišnice ni dobro," je dodal Topler.
Medtem se zaključuje gradnja prizidka k urgentnemu centru, v katerem bodo uredili prostore enote za hitre preglede, kamor se z zaposlenimi vključuje primarna zdravstvena raven.
Svet zavoda je v ponedeljek sklenil, da bo bolnišnica vnovič objavila razpis za strokovnega direktorja, potem ko se na septembra objavljen razpis ni javil nihče. "Interesentov ni bilo, smo jih pa aktivno iskali tako znotraj kot zunaj bolnišnice," je dejal Topler.
Kot razlog za to, zakaj med zdravniki ni interesa za strokovno vodenje bolnišnice, je navedel tudi višino plače, saj z delom zdravnika zaslužijo več kot s strokovnim vodenjem ustanove. Bolnišnica v zvezi z nastalimi razmerami, ko deluje brez strokovnega direktorja, pričakuje tudi pomoč oziroma usmeritve ministrstva za zdravje.
