Kot je v poslanici zapisala predsednica republike Nataša Pirc Musar, nas praznik dela vsako leto znova spomni, kako pomembna sta človeško dostojanstvo in pošteno delo. Delavec po njenih besedah ni strošek, temveč srce vsakega uspešnega podjetja in vsake zdrave družbe. “Delo mora ostati vrednota, ne breme,” je poudarila.

Prihodnost, ki jo gradimo kot skupnost, mora temeljiti na spoštovanju dela, uveljavljanju pravic in priznanju vsakega posameznika za njegov prispevek k skupnemu dobru, je v poslanici zapisal predsednik vlade Robert Golob. Poudaril je, da dosežene pravice niso samoumevne, zato jih moramo varovati in krepiti.

Slovenija je edina članica EU, ki praznik dela praznuje dva dneva. Predlog varčevalnega zakona iz leta 2012, ki ga je pripravila takratna vlada, je ob ukinitvi 2. januarja kot dela prostega dneva predvidel tudi ukinitev dvodnevnega praznovanja praznika dela, a so sindikati temu nasprotovali. Kot dela prost dan je bil tako ukinjen le 2. januar, a ga je DZ konec leta 2016 vrnil na seznam dela prostih dni.

Lani je bilo v Sloveniji po podatkih statističnega urada 944.008 delovno aktivnih prebivalcev, kar je bilo največ po letu 1991. Največ jih je delalo v predelovalnih dejavnostih, sledijo trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil ter izobraževanje. Več kot polovica delovno aktivnih odhaja na delo v drugo občino.

V EU je Slovenija med državami z najbolj enakomerno porazdeljenim dohodkom. Za predlanski oktober – novejših podatkov še ni na voljo – so najvišjo povprečno mesečno bruto plačo prejeli v poklicni skupini zakonodajalci, visoki uradniki in menedžerji, in sicer 3731 evrov, najnižjo pa tisti, ki so opravljali poklice za preprosta dela (1477 evrov), še kažejo statistični podatki.

Po standardni klasifikaciji dejavnosti so bile za oktober 2023 povprečne mesečne bruto plače najvišje v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (3183 evrov), najnižje pa v gostinstvu (1569 evrov).

_{Vir: STA}