Osrednja državna proslava bo od 21.15 tudi letos potekala na Kongresnem trgu v Ljubljani. Govoru predsednice republike bo sledil umetniški program proslave pod taktirko režiserja Igorja Zupeta v sodelovanju z Ajdinom Bašićem in Gregorjem Mescem in scenografa Marca Juratovca.
Umetniški del osrednje državne slovesnosti z naslovom Devetdeseta bo posvečen desetletju, ki v novejši slovenski zgodovini velja za poglavitno obdobje pri doseganju osamosvojitvenih ciljev in vzpostavljanju državne samostojnosti, so ob tem zapisali na vladnem uradu za komuniciranje (Ukom).
V tedanjem optimističnem vzdušju je prerod doživela tudi slovenska popularna kultura, zato bo temu sledil tudi umetniški del proslave. Spomin na devetdeseta leta bodo obeležili z izborom slovenskih popevk, modnega oblikovanja in televizijske kronologije, navajajo na Ukomu.
Simfonični orkester in Big band RTV Slovenija bosta tako pod glasbenim vodstvom Patrika Grebla spremljala deset predstavnikov prve generacije pevk in pevcev, rojenih v samostojni državi. Laura Krajnc, Sara Lamprečnik, Žigan Krajnčan, Monika Avsenik, Maša But, Tomaž Hostnik, Anabel, Gregor Ravnik, Luka Sešek in Raiven bodo zapeli devet posodobljenih in prirejenih skladb, nastalih med letoma 1991 in 1999. Nastopajoči bodo oblečeni v kreacije oblikovalcev, prav tako rojenih v devetdesetih, in sicer Julie Kaje Horvat, Matica Velerja, Timoteja Bistana, Nejca Šubica, Anje Medle, Denija Preglja in Anike Opara.
Na osrednji državni slovesnosti bodo sodelovali tudi praporščaki in nosilci bojnih zastav Slovenske vojske (SV), slovenske policije, veteranskih in domoljubnih društev, policijski orkester in častna garda SV.
Pregled najpomembnejših domačih in tujih dogodkov, ki so se zapisali v slovensko in svetovno zgodovino posameznega leta, pa je pripravil novinar Igor E. Bergant.
Po državi številne prireditve, državni zbor in državni svet s slavnostno sejo
Ob osrednji državni proslavi pa se bo v ponedeljek v počastitev dneva državnosti zvrstilo tudi več drugih dogodkov in slovesnosti.
Pred proslavo bo 33. obletnico samostojnosti in neodvisnosti Slovenije v ponedeljek s slavnostno sejo obeležil še državni zbor, slavnostna govorka na seji bo podpredsednica DZ Meira Hot. Na slavnostni seji se bo sestal tudi državni svet, slavnostni govornik bo njegov predsednik Marko Lotrič.
Predsednica republike pa bo v ponedeljek v predsedniški palači gostila tudi sprejem za svojce padlih v vojni za Slovenijo leta 1991.
Praznične prireditve in slovesnosti s kulturnim programom so v teh dneh sicer potekale tudi v številnih občinah.
Že v torek pa je v ljubljanski stolnici potekala maša za domovino, ki so jo darovali slovenski škofje. Sveto mašo je ob somaševanju slovenskih škofov vodil predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje.
Na dan državnosti državljanom vrata odpira predsedniška palača
Na sam dan državnosti, v torek, pa bo v predsedniški palači potekal dan odprtih vrat, v okviru katerega si bodo lahko obiskovalci pod strokovnim vodstvom uslužbencev protokola ogledali delovne in protokolarne prostore urada predsednice republike. V palači bo obiskovalce sprejela tudi Pirc Musar.
V počastitev državnega praznika bo ta dan pred predsedniško palačo med 9. in 16. uro postrojena častna straža garde Slovenske vojske.
Pirc Musar pa bo dopoldne na ljubljanskih Žalah položila tudi venec pri Pomniku padlim v vojni za Slovenijo ’91.
Pred 33 leti sprejetje ključnih osamosvojitvenih dokumentov
Z dnevom državnosti, ki je tudi dela prost dan, se Slovenija spominja dogodkov pred 33 leti, ko je takratna slovenska skupščina 25. junija 1991 po nekajletnih prizadevanjih sprejela ključne dokumente za odcepitev Slovenije od takratne Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) in nastanek samostojne države Slovenije – Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, ustavni zakon za njeno izvedbo in Deklaracijo o neodvisnosti.
Slovenija je svojo samostojnost in neodvisnost slovesno razglasila dan po sprejetju ključnih dokumentov, 26. junija 1991, na Trgu republike v Ljubljani, ko je med drugim na drogu pred DZ zastavo dotedanje Socialistične republike Slovenije zamenjala zastava novonastale države Slovenije.
A veselje ni trajalo dolgo, saj je sledila 10-dnevna osamosvojitvena vojna. Oblast v Beogradu je želela namreč Slovenijo v SFRJ obdržati s silo, zato je z vojsko želela zasesti mejne prehode Slovenije s sosednjimi državami. Temu sta se uprli slovenska Teritorialna obramba in slovenska policija. Prvi oboroženi spopadi so se začeli 27. junija, končali pa 7. julija 1991, ko je bilo na Brionih ob posredovanju EU doseženo trimesečno premierje. A še preden je to poteklo, so oblasti v Beogradu začele postopen umik. Zadnji vojak jugoslovanske vojske je tako Slovenijo zapustil v noči na 26. oktober 1991. Zato 25. oktobra obeležujemo dan suverenosti.
Vir: STA
