Slovenija ima relativno malo kmetijskih površin, saj je le slaba četrtina ozemlja namenjena kmetijstvu. Pri tem vsak hektar šteje. In prav zato je ključnega pomena vloga Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljevanju: Sklad), ki je eden od stebrov slovenskega kmetijstva. Sklad v imenu Republike Slovenije skrbi za 72.363 hektarjev državnih zemljišč, od tega je okrog 62.000 ha kmetijskih zemljišč, kar predstavlja dobrih 9 % vseh kmetijskih površin v državi. Ključno poslanstvo Sklada je skrb za slovensko zemljo. Sklad daje zemljišča v zakup, skrbi za infrastrukturo, izvaja naložbe v izboljšanje tal in spodbuja prestrukturiranje slovenskega kmetijstva v smeri večje produktivnosti in trajnosti. Ob tem ima sklenjenih preko 17.000 zakupnih in najemnih pogodb.
Urejanje razdrobljenosti parcel
Ena poglavitnih ovir slovenskega kmetijstva je razdrobljenost parcel. Povprečno slovensko kmetijsko gospodarstvo obdeluje vrsto majhnih, med seboj nepovezanih in pogosto različno oddaljenih parcel, kar pomeni višje stroške obdelave, večjo porabo goriva in časa ter otežen dostop do sodobne mehanizacije. Zato je pomembno, da se izvedejo postopki komasacije, ki naslavljajo tovrstne ovire. V primeru komasacije gre za upravni postopek, v katerem se zemljišča na določenem območju zložijo in razdelijo med lastnike tako, da vsak dobi čim bolj zaokrožene, pravilnejše parcele, primernejše za sodobno kmetijsko pridelavo. Za lastnike je postopek brezplačen, saj vse stroške krije Sklad, sredstva pa so sofinancirana iz državnega proračuna (Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027).
Na prvem javnem razpisu tega programa je Sklad pridobil sredstva za 15 komasacij, ki skupaj zajemajo več kot 2.200 ha kmetijskih površin po vsej Sloveniji. Med večjimi projekti v letu 2025 in 2026 izstopajo komasacije v Podravju: Dragučova – Močna (329 ha, 808 parcel), Gradiška – Kungota (321 ha) in Pekre – Studenci (102 ha, zaključena jeseni 2024, skupna naložba za vsa tri območja znaša 1,3 milijona EUR). V osrednji Sloveniji teče sočasno 9 komasacij na območjih upravnih enot Kranj, Škofja Loka, Domžale in Žalec, med njimi Jablje (440 ha), Bitnje (226 ha), Zalog (218 ha) in Cerklje (139 ha). Zamejničenje novih parcel je predvideno jeseni 2026. Komasacije poleg prostorske ureditve rešujejo tudi zapletena solastniška razmerja, ki so nastala predvsem kot posledica denacionalizacije, tako da solastniki postanejo izključni lastniki jasno zamejničenih parcel.
Vračanje zaraščenih površin v rabo
Poleg komasacij Sklad izvaja tudi agromelioracije. Gre za skupek ukrepov, ki kmetijskemu zemljišču vrnejo ali povečajo produktivnost z izboljšanjem fizikalnih, kemijskih in bioloških lastnosti tal ter z boljšim dostopom do parcel. Konkretni ukrepi obsegajo izravnavo in urejanje terena, krčitev grmovja in dreves, odstranjevanje skalnih osamelcev, nasipavanje rodovitne prsti, ureditev poljskih poti, izgradnjo teras, urejanje odvodnje, apnjenje in osnovno gnojenje. Torej vse, kar je potrebno, da zaraščeno ali težko dostopno površino spremenijo v produktivno, strojno obdelovalno kmetijsko zemljišče.
V letu 2025 je Sklad na lastne stroške izvedel več kot 125 projektov agromelioracij in sanacij po vsej Sloveniji. Med izpostavljenimi lokacijami so posegi na Kočevskem (v Polomu 16 ha, Oneku 15 ha, Starem Logu 21 ha, Rajndolu 13 ha), v Halozah (Zavrč, 1,8 ha), v Dolu pri Ljubljani (3,5 ha) in v Starem trgu pri Ložu (1,5 ha, predvidena za leto 2026). Zakupniki po izvedenih agromelioracijah poročajo o do trikratnem povečanju pridelka travinja, kar za kmete pomeni konkretno znižanje stroškov reje, za državo pa prispevek k prehranski varnosti in ohranjanju biotske pestrosti odprtih travniških habitatov.
Prestrukturiranje kmetijstva in podpora mladim kmetom
V skladu s svojo Razvojno strategijo Sklada 2023–2027 Sklad aktivno sodeluje pri prestrukturiranju kmetijstva. Prednostno podpira razvojno sposobna kmetijska gospodarstva, zlasti tista, katerih nosilci so lastniki zemljišč na vodovarstvenih in zavarovanih območjih ter mlade kmete, mlajše od 40 let, ki so pridobili sredstva programa razvoja podeželja kot mladi prevzemniki kmetij. Spodbujanje razvoja podeželja, ohranjanje poseljenosti in kulturne krajine ter revitalizacija opuščenih kmetij so med ključnimi nalogami, ki si jih je Sklad zastavil za to programsko obdobje.
Podnebne spremembe, kot so vse bolj vroča poletja, pogostejše suše, ekstremni vremenski pojavi, postavljajo slovensko kmetijstvo pred nove izzive. Sklad se teh izzivov zaveda in vzdrževanje osuševalnih in obstoječih državnih sistemov kot tudi gradnjo namakalnih sistemov uvršča med trajne prednostne naloge. Tako je bilo v preteklih letih objavljenih več javnih razpisov za vzdrževanje osuševalnih sistemov, nedavno pa je izšel novi razpis. Po neurjih v letu 2023 pa je na osuševalnih sistemih po vsej Sloveniji vzpostavljal poškodovano kmetijsko infrastrukturo. Brez zanesljivih sistemov za namakanje ni mogoče rentabilno pridelovati sadja in zelenjave, kar bi dolgoročno lahko ogrozilo prehransko suverenost države.
