Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence, ki prizadene človekove možgane, to pa vpliva na posameznikove motnje spomina, spremembe v razpoloženju in vedenju, težave z mišljenjem ali govorom, so sporočili z inštituta.
Med dejavniki tveganja demence so:
- slabša možnost izobraževanja predvsem v zgodnjem obdobju življenja,
- visok krvni tlak in holesterol,
- sladkorna bolezen,
- debelost,
- telesna neaktivnost,
- kajenje in
- čezmerno uživanje alkohola.
Na razvoj bolezni vplivajo tudi onesnaženost zraka, travmatska poškodba možganov, izguba sluha, socialna izolacija, depresija in slabšanje vida.
“Vsi našteti dejavniki tveganja so spremenljivi, kar pomeni, da nanje lahko vplivamo. Če bi jih preprečili, bi po ocenah strokovnjakov lahko preprečili ali zamaknili pojav demence v skoraj polovici primerov,” je poudarila specialistka javnega zdravja in socialne medicine na NIJZ Barbara Lovrečič. “Za skrb za dobro zdravje možganov ni nikoli prezgodaj in tudi ne prepozno,” meni.
Kot svetuje, so pomembni skrb za zdravje srca, ohranjanje telesne in psihične kondicije ter dobra socialna mreža. NIJZ še svetuje zdrav način za spopadanje s stresom, pa tudi skrb za sluh in zmanjšanje izpostavljenosti onesnaženemu zraku. “Ohranjajte svoje možgane aktivne, preizkusite nekaj novega, začnite nov hobi ali se učite novega jezika,” še svetujejo.
Trenutno sicer ni zdravila, s katerim bi lahko demenco pozdravili, so pa zdravila, ki upočasnjujejo napredovanje bolezni.
Na razvoj demence vplivajo tudi starost, genetika in spol, pri čemer so ženske bolj prizadete, so še navedli na inštitutu. Kot je pojasnila Lovrečič, je največ dejavnikov tveganja za demenco že v srednji življenjski dobi, med 40. in 65. letom starosti.
Vir: STA
