Različni predavatelji so obravnavali aktualne izzive po uničujočih poplavah, ki so 4. avgusta lani prizadele Zgornjo Savinjsko dolino. Prisotni so se strinjali, da je poleg sanacije infrastrukture in iskanju trajnostnih razvojnih rešitev enako pomembno obravnavati vplive naravne nesreče na družbeno življenje in duševno počutje prebivalcev ter se povezati kot skupnost.

Konferenca je bila namenjena razpravi o stanju po poplavah, seznanitvi z napredkom na področju sanacije in obnove doline ter iskanju načinov, kako lahko turistični ponudniki in prebivalci prispevajo k obnovi Zgornje Savinjske doline in povečanju njene odpornosti na prihodnje izzive.

Direktorica Razvojne agencije SAŠA, Biljana Škarja, je poudarila: »Današnji dogodek je pomemben korak k razmisleku o tem, kako bomo ponovno zgradili in okrepili našo skupnost. Zavezništvo in povezanost naše skupnosti sta lahko naši najmočnejši orodji.«

Vodja organizacijskega odbora konference, Urša Zgojznik, je dodala: »Zdi se, da sta bili največkrat slišani besedi “sodelovanje” in “sonaravno”. Medtem ko o nujnosti povezovanja govorimo že desetletja, se je tokrat zaradi lanske vodne ujme, slišanih primerov sodelovanja skupnosti po potresu v Posočju, pozivom k sočutnemu razumevanju drug drugega ter upoštevanju, da smo v času različnih kriz pomen sodelovanja razkril v novi dimenziji. Aktivna skupnost je lahko vedno odgovor. Obojega – načinov sodelovanja in vpeljave sonaravnosti v prakso, se moramo priučiti in se za oboje najprej odločiti.«

Prvi sklop predavanj se je osredotočil na turizem po poplavah in drugih nepredvidenih dogodkih.

Peter Črnič, nekdanji direktor RIC Bela Krajina in pripravljalec slovenske turistične strategije in podjetnik, je predstavil izkušnje in izzive destinacije Bela Krajina, pri čemer je poudaril pomen povezovanja različnih institucij.

Nejc Pozvek iz Fakultete za turizem je opozoril na potrebo po prilagajanju turistične ponudbe vplivom podnebnih sprememb. Roman Čretnik iz IT Melona je govoril o uporabi spletnih orodij za učinkovito trženje po naravni nesreči.

Drugi del dogodka je bil namenjen tematiki popoplavne obnove skupnosti.

Špela Polak Bizjak, komunikologinja in specialistka komunikacijskega upravljanja, je predstavila krizno komuniciranje v času popotresne obnove in uničujočem plazu v Posočju in izpostavila pomen sodelovanja skupnosti pri obnovi po potresu in plazu v Posočju.

Karel Gržan, duhovnik, teolog in pisatelj, je poudaril, da je odnosna inteligenca ključna v času krize, saj ne smemo zanemariti osebnih stisk in medosebnih odnosov. Dubravka Kalin, direktorica direktorata za turizem, je opozorila na neizogibne spremembe v turizmu in potrebo po inovativnih pristopih.

O obnovi in nadaljnjem razvoju so razpravljali tudi Franjo Naraločnik, župan občine Ljubno, Saša Piano, dipl. inž. krajinske arhitekture, Rok Rozman iz Balkan River Defence, podjetnik Iztok Podkrižnik ter Anamarija Bitenc iz kampa Savinja.

Prisotni so se strinjali, da je sonaravni pristop k obnovi ključnega pomena.

Vir: Razvojna agencija Savinjsko-šaleške regije