Na upravi poudarjajo, da je treba ob suhem vremenu čim hitreje odrezati okužene veje in poganjke. Pri tem svetujejo stalno razkuževanje orodja in rokavic.
Izrezati je treba dva- do trikratno dolžino prizadetega dela in razkužiti tudi rane v lesu. Izrezane veje je treba previdno izvleči iz krošnje, da se prepreči širjenje okužbe, ali jih izrezati neposredno v vrečo. Okužene dele rastlin je treba uničiti s sežigom, so zapisali v sporočilu za javnost.
Lastniki rastlin morajo redno pregledovati rastline z odrezanimi okuženimi deli in po potrebi odrezati nove okužene veje in poganjke. Po vsakem neurju, predvsem pa po toči, je priporočljivo škropljenje z bakrovimi pripravki, da se razkužijo rane v lesu.
Hrušev ožig je nevarna rastlinska bolezen, ki jo povzroča bakterija erwinia amylovora. Ta bakterija okužuje številne sadne in okrasne rastline, ni pa nevarna ljudem in živalim, poudarjajo.
Hrušev ožig najpogosteje prizadene jablane, hruške, kutino, nešpljo, glog, jerebiko, šmarno hrušico, japonska kutino, panešpljo, ognjeni trn, japonsko nešpljo in fotinijo. Pri bolj občutljivih vrstah, kot so kutina, hruška in jablana, bolezen povzroča sušenje vej in celih rastlin, pri manj občutljivih rastlinah pa se posušijo posamezni okuženi cvetovi in poganjki.
Bakterija, ki povzroča hrušev ožig, se lokalno širi z vetrom in dežjem, prenašajo jo tudi čebele, druge žuželke in ptice. Značilno je, da se večji izbruhi bolezni pojavijo na vsakih nekaj let, ko so ugodni pogoji za okužbo v času cvetenja. Ti pogoji, ki zajemajo ustrezne temperature in vlago, so bili letos izpolnjeni.
Od prvega pojava hruševega ožiga v Sloveniji leta 2001 je sedaj bolezen navzoča povsod in nima več statusa karantenskega škodljivega organizma. To pomeni, da o pojavu bolezni ni treba obveščati uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ukrepe za preprečevanje širjenja pa morajo izvajati imetniki rastlin sami in ne več fitosanitarni inšpektorji.
Vir: STA
