Leta 2024 je v Sloveniji 130.682 oseb prejemalo zdravila za znižanje sladkorja v krvi, od tega 71.675 moških in 59.007 žensk, v desetletnem obdobju pa se je število vseh, ki prejemajo zdravila, povečalo za 23 odstotkov, je pojasnila vodja službe za nevladne organizacije na Nacionalnem inštitutu za javno zdrav Urška Erklavec.
Poleg obsega bolezni pomembno breme predstavljajo tudi njeni zapleti. Leta 2024 so zabeležili 1998 hospitalizacij zaradi sladkorne bolezni in 319 smrti, pri katerih je bila sladkorna bolezen osnovni vzrok smrti. Finančni vpliv bolezni je prav tako izrazit. Izdatki za zdravila za zniževanje ravni sladkorja v krvi so v letu 2024 znašali 71,8 milijona evrov, za medicinske pripomočke pa 33,6 milijona evrov.
Spregovorili so tudi o pomenu gibanja. Primerna telesna dejavnost bo zmanjšala verjetnost nastopa sladkorne bolezni tipa 2, ključna pa je tudi ustrezna prehrana, je poudaril Aleš Dolenec s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. "Telesna dejavnost ni zgolj tisto kar naredimo v fitnesu ali telovadnici, je tudi delo na vrtu, okoli hiše in znotraj hiše. Pomembna je vsaka telesna dejavnost, ki prispeva k bolj zdravemu načinu življenja," je poudaril.
Zdravljenje sladkorne bolezni se je v zadnjih 40 letih spremenilo in bistveno izboljšalo, je poudaril predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Tadej Battelino. Pri tem je izpostavil razvoj orodij umetne inteligence in algoritme, ki so bolnikom v veliko pomoč pri obvladovanju bolezni.
"V svetu je digitalni dvojček z umetno inteligenco že realnost. Gre za sistem, ki posameznika spremlja, analizira njegove podatke in mu s pomočjo umetne inteligence predlaga odločitve za boljše življenje in boljše obvladovanje bolezni. A v Sloveniji na tem področju zaradi jezikovnih omejitev za zdaj še nekoliko zaostajamo," je pojasnil.
Po njegovih besedah je ključno, da imajo sladkorni bolnikom čim hitrejši dostop do senzorjev za sladkorno bolezen. Gre za naprave za neprekinjeno merjenje glukoze, ki nadomeščajo vsakodnevno zbadanje prstov. Pri tem je bil kritičen, da Slovenija pri zgodnji dostopnosti do senzorjev zelo zaostaja za Evropo.
Predsednica Društva diabetikov Posavje-Brežice Darja Mandžuka je medtem poudarila, da življenje s sladkorno boleznijo dnevno zahteva veliko moči, discipline in poguma. "Prav zato imajo skupnost, pogovor in občutek, da nisi sam, neprecenljivo vrednost. Včasih lahko že iskren pogovor pomeni ogromno," je navedla.
Spregovorili so tudi o rezultatih kampanje #DarujemKilometre, s katero v zvezi spodbujajo redno telesno aktivnost in ozaveščajo o sladkorni bolezni. Od leta 2019 so v kampanji zbrali že več kot 1,2 milijona kilometrov, v letošnji akciji pa si želijo doseči nov mejnik in doseči dva milijona zbranih kilometrov oziroma kilometer za vsakega Slovenca.
Predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Robert Gratton je ob tem poudaril, da kampanja ni le zbiranje kilometrov. "Je simbol povezovanja, solidarnosti in podpore. Ko nekdo prehodi kilometer in ga daruje, ne podari le številke. Podari podporo, spodbudo in pozornost," je orisal.
