"Znanje v najširšem smislu lahko edino razrešuje številne zahtevne izzive s katerimi se sooča človeška civilizacija. Umetno inteligenco lahko uporabimo kot pomožno orodje, ki mora biti dostopno vsem. Ne more pa nadomestiti najpomembnejših človeških vrednot kot so skrb za sočloveka, sočutje in sprejemanje drugačnosti," je zapisala Klakočar Zupančič.
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2018 razglasila 24. januar kot mednarodni dan izobraževanja. Izobraževanje je temeljna človekova pravica in ključen dejavnik za doseganje ciljev trajnostnega razvoja človeške civilizacije. Brez vključujočega, pravičnega in kakovostnega vseživljenjskega učenja in izobraževanja za vse, državam ne bo uspelo doseči enakopravnosti spolov in prekiniti začaranega kroga revščine, je navedla predsednica DZ.
Po podatkih ZN kar 244 milijonov otrok in mladih še dandanes ne obiskuje šole, 771 milijonov odraslih pa je nepismenih. Njihova pravica do izobraževanja je zato kršena. Izobraževanje je javno dobro in s tem tudi javna odgovornost, zato morajo države in mednarodna skupnost po mnenju Klakočar Zupančič prevzeti odgovornost in zavzeto sodelovati pri odpravi nepismenosti.
Moto letošnjega mednarodnega dneva izobraževanja je Umetna inteligenca in izobraževanje: Ohranjanje človeške vloge v svetu avtomatizacije. Umetna inteligenca prinaša področju izobraževanja priložnosti. Potencial tehnologije lahko pomembno dopolni učenje ljudi, a le ob upoštevanju strogih etičnih načel. O položaju in moči izobraževanja, ki posameznikom in družbi omogoča, da tehnološki napredek razumejo in nanj tudi vplivajo, je po besedah predsednice DZ potreben kritičen razmislek.
Vir: STA
