Stopnja tveganja revščine je bila lani 13,2-odstotna in se je v primerjavi z letom prej zvišala za 0,5 odstotne točke. Z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, je živelo približno 276.000 oseb oz. 12.000 več kot v 2023.
Prag tveganja revščine je za enočlansko gospodinjstvo znašal 981 evrov na mesec in je bil za 78 EUR evrov višji kot leto prej. V absolutnem znesku je bila to največja rast po letu 2005. Če bi prag ostal enak kot leto prej, se tudi stopnja tveganja revščine ne bi spremenila.
Za štiričlansko družino (dva odrasla in dva otroka, mlajša od 14 let) je prag znašal 2.060 evrov, za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 1.472 evrov na mesec.
Zaradi višje stopnje tveganja revščine tudi tveganju socialne izključenosti izpostavljenih več oseb
Stopnja tveganja socialne izključenosti je bila 14,4-odstotna in se je v primerjavi z letom 2023 zvišala za 0,7 odstotne točke. Tveganju socialne izključenosti je bilo izpostavljenih približno 302.000 oseb oz. 15.000 več kot leto prej.
Porast števila oseb, izpostavljenih temu tveganju, je bil posledica zvišanja enega od treh kazalnikov socialne izključenosti, in sicer stopnje tveganja revščine, medtem ko sta se stopnji resne materialne in socialne prikrajšanosti ter zelo nizke delovne intenzivnosti znižali (prva za 0,2 odstotne točke, druga za 0,3 odstotne točke).
Delež oseb, ki so bile sočasno izpostavljene vsem trem oblikam socialne izključenosti, se je znižal za 0,1 odstotne točke. Teh najranljivejših oseb je bilo 0,4 % ali približno 8.000, to je 2.000 manj kot leto prej.
Dolgotrajnemu tveganju revščine izpostavljenih več oseb
Stopnja dolgotrajnega tveganja revščine je lani znašala 7,3 % in se je v primerjavi z letom prej zvišala za 0,5 odstotne točke. Vsaj v treh od zadnjih štirih let je pod pragom tveganja revščine živelo približno 135.000 oseb oz. 12.000 več kot leto prej.
Vir: Statistični urad RS
