Če se na tovrstne klice oglasite, se začne predvajati posnetek v angleškem jeziku. Vsebina se nanaša na lažno zgodbo, da je v Slovenijo prispel paket s prepovedanimi drogami na vaše ime, pri tem pa želijo, da na tipkovnici pritisnete številko 1.

Storilci pogosto uporabljajo lažne slovenske telefonske številke – prejemniku klica se na telefonu izpiše slovenska telefonska številka, a je klicatelj najverjetneje nekje v tujini, pravi lastnik številke pa sploh ne ve, da jo uporablja še kdo drug, opozarjajo na Generalni policijski upravi.

Cilj goljufov je, da vas s klicem in vsebino prestrašijo do te mere, da jim posredujete svoje osebne oziroma bančne podatke. S tem vas lahko v nadaljevanju finančno oškodujejo. Prepričajo vas na primer, da bodo izvedli bančno nakazilo ali pa si celo pridobijo vaše uporabniške podatke za vstop v spletno banko. To jim omogoča, da lahko izvršijo tatvino sredstev z vašega bančnega računa.

Policisti opozarjajo in svetujejo:

• Če je le mogoče, se ne oglašajte na telefonske klice številk, ki jih ne poznate oziroma jih nimate shranjenih v svojem imeniku.
• Če se vendarle oglasite, tovrsten klic takoj prekinite, ne čakajte do konca klica in ne pritiskajte nobene od številk na številčnici.
• Klicateljem  ne posredujte svojih osebnih ali bančnih podatkov (npr. številko plačilne ali kreditne kartice).
• Prav tako si po navodilih klicatelja ne nameščajte ničesar na svoje telefone oziroma računalnike (npr. raznih aplikacij) .

Spletnim prevaram so se pridružile še telefonske, kjer so lahko storilci še bolj prepričljivi

Podobne goljufije so nepridipravi v imenu policije v preteklosti že izvajali (oziroma jih še izvajajo) – takrat preko elektronske pošte, tokrat po telefonu.

To je lahko celo nevarneje, saj na ta način na prejemnika klica vršijo časovni pritisk, prejemnik pa dobi občutek, da mora takoj reagirati in nima časa za razmislek. Posledično lahko prejemnik klica dejansko preuranjeno sledi navodilom goljufa. Spletni goljufi se lahko v klicu, SMS ali e-sporočilu predstavljajo kot policisti, cariniki, pa tudi uslužbenci slovenskih bank ali ponudnikov kriptovalut.

O tem je policija o tem javnost sicer že večkrat opozarjala. Podrobno tak način prevare v imenu policije opisujejo tudi na spletnem portalu Varni na internetu: Sporočilo policije o sodnem pregonu.

Vir: Policija.si