Sončevi in Lunini mrki običajno nastopajo v parih, približno dva tedna narazen. Tako bo Sončevemu mrku, ki smo ga opazovali 12. avgusta, v petek sledil še delni Lunin mrk.
Lunin mrk nastane, ko se Zemlja znajde med Soncem in Luno, Luna pa pri tem zaide v Zemljino senco. To se lahko zgodi le ob polni Luni oz. ščipu. Vendar Lunin mrk ne nastopi ob vsaki polni Luni, saj je Lunina orbita okoli Zemlje glede na ravnino Zemljinega kroženja okoli Sonca nagnjena za približno pet stopinj. Za nastanek mrka mora biti zato Luna ob ščipu tudi dovolj blizu te ravnine, kar se bo zgodilo v petek, je pojasnil Igor Žiberna iz Astronomskega društva Orion.
Delni Lunin mrk bomo lahko opazovali v zgodnjih jutranjih urah, ko bo Luna že zahajala. Ker se bomo nahajali na vzhodnem robu vidnosti mrka, bo iz Slovenije vidna prva polovica mrka. Začetek polsenčne faze mrka bo ob 3.21, vendar te faze, kot je pojasnil Žiberna, s prostim očesom ne zaznamo, ker je polsenca zelo šibka. Delni mrk se bo začel ob 4.33, vrhunec pa bo dosegel ob 6.12, ko bo Zemljina senca prekrila skoraj 93 odstotkov Luninega premera.
Takrat bo Luna le še nekaj stopinj nad obzorjem in bo ob 6.17 zašla, le nekaj minut pozneje, okoli 6.20, pa bo vzšlo Sonce. Zaradi nizke lege Lune in vse svetlejše jutranje zarje bo vrhunec mrka zato težko ali celo nemogoče opazovati. Za čim daljše spremljanje prve polovice mrka Žiberna priporoča lokacijo s čim bolj odprtim pogledom proti jugozahodnem delu neba.
Za razliko od Sončevega mrka za opazovanje Luninega posebna zaščita oči ni potrebna. Varno ga je opazovati s prostim očesom, daljnogledom ali teleskopom.
