Na dan slovenskega kulturnega praznika se je preko 100 pohodnikov podalo po Aškerčevih stopinjah in otvorilo obnovljeni Strmec.

Nekoč, med davnimi leti 1894 in 1898 je v Šaleški dolini opravljal službo kaplana veliki slovenski pesnik, Anton Aškerc. Da bi bila njegova pešpot iz Škal v Plešivec čim lažja in hitrejša, so mu farani v skalno pobočje od Škalskega pruha do Ikopčeve domačije izdolbli stezo imenovano Strmec. Ker je bila pot speljana po gozdu in precej navkreber, so mu na vrhu v skalo izklesali še kamnito klop, kjer si je lahko odpočil in pisal rime o težkem življenju tamkajšnjih prebivalcem, predvsem premogarjev, kot je sam poimenoval knape.

Kasneje so to Aškerčevo pot s pridom uporabljali šolarji in delavci, saj prometne povezave sprva do Plešivca še ni bilo, zaradi česar tudi avtobus ni vozil dlje kot do kamnoloma. Ko se je v Plešivcu le zgradila glavna cesta v dolino, so Strmec precej podsuli.

Dolga leta so si krajani Plešivca in Škal prizadevali, da bi to bližnjico zopet obnovili in proti koncu leta 2024 jim je to tudi uspelo.

Da je bil trud končno poplačan gre zahvala družinama Klančnik in Pirmanšek iz Plešivca, ter družini Oblak iz Škal- lastnikom zemljišč po katerih vodi pot, da so dovolili obnovo zarasle trase, družinama Hribernik iz Plešivca, za donacijo hrastovega lesa za stopnice, in Pirnat iz Škal, za donacijo suhlic za varovalno ograjo, ter preko 50-im zagnanim ljudem, v največji meri članom Planinskega društva Škale, in še mnogim drugim, za obilo udarniških ur, skozi katere so se izvedli vkop stopnic na strmih delih, posek in izdelava zaščitne ograje, razširitev steze na zoženih delih in ostala potrebna dela.

Želimo si, da bi pohod po Aškerčevi poti postal tradicionalen in da bi se ga poleg Aškerčevega pranečaka, gospoda Gustava Aškerca, ki je izrazil to željo, udeležilo še mnogo domačinov, ki so nekoč vsakodnevno uporabljali Strmec.

Mogoče pa se nam kaj hitro nasmehne sreče in ponovno najdemo še Aškerčevo klopco!

_{Besedilo: Polona Žlebnik Arlič}