Reformacija, ki se je začela v 16. stoletju, ni bila zgolj versko gibanje, temveč je v slovenski prostor prinesla temelje za slovensko jezikovno in kulturno osamosvojitev, je spomnila predsednica države. “Katekizem, Abecednik, prevod Biblije v slovenski jezik in vse, kar so ustvarili Primož Trubar in njegovi somišljeniki, nam je omogočilo oblikovanje naše narodne biti, ki je postala nezamenljiva in neodtujljiva. Hkrati pa so ta dela pokazala, da lahko beseda s svojo pripovedno močjo pomaga človeku in spremeni družbo, kar velja še danes,” je prepričana Pirc Musar.

Reformacija, ki je Evropo zaznamovala z velikimi verskimi, kulturnimi in družbenimi spremembami, po mnenju predsednice posameznika “nagovarja z naukom o pomenu izobraževanja, o svobodi misli in izražanja ter o tem, kako pomembno je, da vsak posameznik in vsak narod išče svojo pot v svetlobi znanja in napredka”. To sporočilo je po njenem mnenju aktualno tudi danes, ko je v času hitrih sprememb, tehnološkega napredka in številnih novih izzivov, “še toliko pomembnejše, da ohranjamo vrednote odprtega dialoga, spoštovanja različnosti ter si prizadevamo za družbo, kjer ima vsak posameznik možnost razvijati svoje potenciale”.

“Reformacija je bila začetek dolgega procesa, ki nas je kot narod oblikoval v to, kar smo danes – odprta, učeča, samozavestna in raznolika družba. Naj nas duh reformacije tudi danes vodi pri naših odločitvah in prizadevanjih za boljšo prihodnost,” je predsednica izrazila upanje v svoji poslanici.

V Sloveniji je 31. oktober dan reformacije, ki obuja spomin na versko, družbeno-politično in kulturno gibanje v 16. stoletju. Slovenci hkrati obeležujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika. Osrednja državna proslava je bila v sredo v Cankarjevem domu.

Vir: STA