Opozoril je na negotovost zaposlenih, nepravično breme emisijskih kuponov, ki ga prek položnic plačujejo občani, ter potrebo po ohranitvi obstoječe energetske infrastrukture in razvoju novih energetskih virov. Šaleška dolina mora tudi po izstopu iz premoga ostati pomembna energetska lokacija Slovenije, pravični prehod pa mora zagotavljati razvojne priložnosti in varnost ljudem, ki tukaj živijo.
Župan Peter Dermol je na posvetu nastopil kot državni svetnik, ki zastopa lokalne interese, in opozoril, da se posledice odločitev o izstopu iz premoga najbolj neposredno odražajo v življenju prebivalcev Šaleške doline. Spomnil je, da je bila odločitev o izstopu iz premoga do leta 2033 sprejeta v začetku leta 2022, vendar pet let pozneje še vedno nimamo vzpostavljene celovite sistemske podpore za izvedbo pravičnega prehoda. V tem času so se spreminjale tudi usmeritve in odločitve glede prihodnosti premogovne dejavnosti, kar med zaposlenimi in prebivalci povzroča dodatno negotovost.
Posebej je poudaril, da Šaleška dolina potrebuje jasen odgovor, kaj bo po izstopu iz premoga nastalo na območju Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) in Premogovnika Velenje (PV). Gre za strateško energetsko lokacijo z obsežnimi površinami, elektroenergetskimi priključki, plinovodnim omrežjem in drugo infrastrukturo, ki omogoča razvoj novih energetskih virov. Kljub temu danes še vedno ni dovolj konkretnih odgovorov, kateri energetski projekti bodo na tem območju zaživeli in kakšne priložnosti bodo ustvarili za zaposlene ter prihodnje generacije.
Župan je opozoril, da Slovenija potrebuje dolgoročno in jasno nacionalno energetsko strategijo, ki se ne bo spreminjala z vsako novo vlado. Prepričan je, da pri umeščanju novih energetskih tehnologij na območje TEŠ že zamujamo. Dolgotrajni postopki umeščanja projektov v prostor dodatno omejujejo razvoj, kar se v Šaleški dolini in na Koroškem kaže tudi pri gradnji tretje razvojne osi.
Ob vse večji odvisnosti Slovenije od uvoza električne energije in pričakovanem povečevanju porabe je izpostavil tudi vprašanje zanesljivosti energetske oskrbe. Opozoril je na nove velike porabnike električne energije, med njimi podatkovne centre, ter na izzive prehodnega obdobja do zagotovitve zadostnih novih proizvodnih virov.
Župan meni, da bi morali blok 6 TEŠ do zagotovitve zadostnih nadomestnih virov ohraniti kot strateški energetski vir za krizna obdobja. Pri tem je poudaril, da ne zagovarja nadaljevanja obsežnega izkopavanja in uporabe premoga, temveč ohranitev možnosti, da bi država v izrednih energetskih razmerah razpolagala z dodatnim proizvodnim virom ter tako zagotavljala večjo energetsko varnost in neodvisnost.
Pomemben del njegovega nastopa je bil namenjen tudi nepravičnemu finančnemu bremenu emisijskih kuponov, ki se odraža v stroških daljinskega ogrevanja. Na primeru Šaleške doline je opozoril, da je strošek emisijskih kuponov pomembno vplival na ceno toplote. Poudaril je, da takšno breme prek položnic nosijo vsi uporabniki, ne glede na njihove prihodke in zmožnosti vlaganja v energetske izboljšave. Enako ceno plačujeta upokojenka z nizko pokojnino in posameznik z bistveno višjimi prihodki.
Župan je poudaril tudi pomen ohranitve energetskega znanja, ki se je v Šaleški dolini razvijalo desetletja. Na energetiko so vezani številna delovna mesta, izobraževalne ustanove in strokovni kadri. Zato je nujno, da država na obstoječi energetski lokaciji omogoči razvoj novih dejavnosti in ustvari priložnosti tudi za mlade, ki se danes izobražujejo za poklice s področja energetike.
"V Mestni občini Velenje bomo še naprej vztrajali, da mora država ob izstopu iz premoga jasno opredeliti prihodnost energetske lokacije, pravočasno zagotoviti pogoje za nove investicije in zaščititi interese prebivalcev Šaleške doline. Naša regija je desetletja pomembno prispevala k energetski oskrbi Slovenije. Zato upravičeno pričakujemo, da bo tudi v prihodnje ostala del slovenske energetske prihodnosti, z novimi projekti, delovnimi mesti in jasno razvojno perspektivo."
