ZZZS namreč zaradi neuravnoteženega poslovanja predlaga izredno zvišanje obveznega zdravstvenega prispevka s sedanjih 39,36 evra na 48,6 evra mesečno, in sicer od 1. marca. Predlog je že potrdil upravni odbor ZZZS, skupščina zavoda pa ga bo obravnavala 25. novembra. Prispevek se sicer vsako leto redno uskladi z rastjo povprečne bruto plače, prispevek bo od marca znašal predvidoma 43,11 evra.
Ostrc pa je na današnji novinarski konferenci zagotovil, da ministrstvo izrednega zvišanja prispevka ne podpira. "Finančnih izzivov zdravstvenega sistema ne moremo reševati tako, da vedno znova dodatno obremenjujemo ljudi," meni. Od ZZZS pričakuje okrepljen nadzor, saj morajo vedeti, "koliko posamezne storitve stanejo, kakšne rezultate dosegamo in kje nastajajo neučinkovitosti". Pričakuje tudi odpravo nepotrebnih diagnostičnih preiskav in administrativnih postopkov.
Dodal je, da ministrstvo za zdravje, ministrstvo za finance in ZZZS pri pripravi finančnega načrta za leto 2027 iščejo rešitve, ki bodo omogočile finančno vzdržno delovanje javnega zdravstva brez zmanjševanja obstoječih pravic zavarovancev. A ima vsaka institucija svojo odgovornost, od ZZZS pa pričakuje konkretne predloge za učinkovitejšo porabo sredstev in za obvladovanje prihodkov.
Na ministrstvu pa pripravljajo ukrepe za obvladovanje absentizma in učinkovitejšo porabo javnih sredstev ter pripravljajo predlog zakona o dostopnosti do zdravstvenih storitev.
Na področju absentizma ukrepe pripravlja delovna skupina, ki po njegovih besedah še ni zaključila dela. Na vprašanje, ali bodo ukinili dvig odmernega odstotka, ki se po 90 dneh zviša za 10 odstotnih točk, pa je odgovoril, da bodo sprejeli predvsem ukrepe, ki bodo omogočali hitrejšo zdravstveno obravnavo in zgodnejše vračanje na delo. Ob tem je zagotovil, da bolnih in nezmožnih ne bodo pošiljali na delo.
Poudaril je, da za dolgotrajne bolniške odsotnosti namenijo skoraj 700 milijonov evrov, ki so namenjeni zdravstvenim storitvam, čemur je treba slediti. Dodal je, da so pred desetimi leti za bolniške odsotnosti namenili med 200 in 250 milijonov evrov, kar pomeni, da so rezerve ogromne.
Finančni pritiski na zdravstveno blagajno so po njegovih besedah posledica odločitev prejšnje vlade, in sicer je po podatkih ZZZS že ob ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja 135 milijonska razlika med prihodki in odhodki, za leto 2027 pa ta razkorak ocenjujejo na skoraj 188 milijonov evrov. Dodatno finančno breme predstavljajo tudi plačna reforma v javnem sektorju, katere ocenjeni letni učinek za ZZZS v letu 2027 znaša 123 milijonov, ter zvišanje minimalne plače in uvedba zimskega regresa.
Ob tem je Ostrc poudaril, da je slovenska zdravstvena blagajna lani zbrala 5,8 milijarde evrov, hrvaška pa 6,7 milijarde za skoraj dvakrat večje število zavarovancev. "Če zberemo prihodke na zavarovano osebo, to pomeni približno 2600 evrov v Sloveniji, na Hrvaškem pa 1650 evrov," je povedal.
Ostrc na vprašanje, koliko sredstev bi lahko prihranil ZZZS z okrepljenim finančnim nadzorom in odpravijo podvajanja storitev, ni odgovoril. Dejal pa je, da je denarja v zdravstveni blagajni dovolj. "O ocenah pa boste morali vprašati njih," je dodal.
Minister je danes odgovarjal tudi na vprašanja o drugih aktualnih temah. Na vprašanje, da imajo nekatere bolnišnice že težave zaradi dolgov, je odgovoril, da sanacijske ukrepe bolnišnic pregleduje delovna skupina notranjih in zunanjih strokovnjakov, od zavodov pa pričakuje pregled odhodkov.
V javnosti se vrstijo tudi kritike, da razširitve onkološkega inštituta Ljubljana ne bo. Odločitev, da na obstoječi lokaciji nadgradnje ne bo, je dokončna, je danes potrdil Ostrc. Dodal je, da ne gre za varčevanje, ampak da kot minister za zdravje odgovorno daje denar v investicije, ki so smotrne in ki prinašajo največjo korist za bolnike. "Še letos bomo odprli nov onkološki oddelek v Mariboru in na ta način razbremenili tudi ljubljansko onkologijo," meni. Dodal je, da je treba kadrovsko in investicijsko problematiko rešiti celostno, ne z mini nadgradnjami, in da potrebujejo "resen, nov, večji onkološki inštitut v Ljubljani".
Vlada pa je na današnji seji sprejela odgovor na vprašanja državnega sveta o možnosti odpisa dolga za obvezno zdravstveno zavarovanje in obvezen zdravstveni prispevek za socialno ogrožene. Vlada ocenjuje, da ponovna uvedba splošne možnosti odpisa, delnega odpisa ali odloga plačila dolga trenutno ni utemeljena. Pojasnili so, da veljavna zakonodaja teh možnosti ne dopušča, saj je treba zagotavljati stabilno in vzdržno financiranje zdravstvenega sistema.
Vlada poudarja, da so za socialno ogrožene že zagotovljeni mehanizmi kritja obeh prispevkov iz javnih sredstev, hkrati pa je treba posebno pozornost nameniti zaščiti socialno najranljivejših in zagotavljanju dostopnosti zdravstvenega varstva, so sporočili po seji.
