Policisti bodo v času »veselega decembra«, ki ga tradicionalno spremljajo številna praznovanja in druženja, katere spremljajo alkohol ter druge psihoaktivne snovi, izvajali poostren nadzor psihofizičnega stanja voznikov. Preverjali bodo vsebnost alkohola v izdihanem zraku ter izvajali hitre teste za ugotavljanje prisotnosti drog v organizmu.

AVP skupaj z Evropskim svetom za varnost prometa (ETSC) akcijo začenja z mednarodno konferenco »Vožnja pod vplivom alkohola ali drog in varnost prometa«, ki se je danes odvijala v Izpitnem centru Ljubljana.

Strokovnjaki s področja prometne varnosti, policije in zdravstva iz Slovenije ter tujine (Nemčija, Francija) so predstavili najnovejše podatke, raziskave in dobre prakse, na okrogli mizi pa si izmenjali mnenja o najučinkovitejših ukrepih za izboljšanje prometne varnosti.

Na AVP dosledno opozarjajo na tragične posledice, ki jih ima lahko vožnja pod vplivom alkohola. V tokratni akciji še posebej izpostavljajo nevarnosti zlorabe alkohola in drog ter tveganih kombinacij obojega. Da čar praznikov ne bi prevzel čas žalovanja zaradi neodgovornih udeležencev na cestah, AVP in Policija pozivata k odgovorni vožnji: »Že prvi popit kozarec alkoholne pijače vpliva na zmožnost presoje in reakcijski čas voznika. Če se odpravljate na dogodek, kjer je verjetnost, da boste uživali alkohol, vnaprej načrtujte, kako boste varno prišli domov. V prazničnem času bodite odgovorni in ne vozite pod vplivom alkohola ali drog!«

Mladi vse bolj kritični do vožnje pod vplivom alkohola …

Leto, ki se izteka, zaznamuje porast smrtnih žrtev na slovenskih cestah – do danes je življenje izgubilo že 88 oseb. Vožnja pod vplivom alkohola ali drog je še vedno eden izmed glavnih vzrokov najhujših prometnih nesreč. Z alkoholom je še vedno povezana vsaka deseta prometna nesreča, alkoholizirani vozniki pa povzročijo kar 25 do 30 odstotkov vseh nesreč s smrtnim izidom.

Do 3. decembra 2025 so policisti zabeležili 1367 prometnih nesreč, ki so jih povzročili vozniki pod vplivom alkohola. V teh nesrečah je umrlo 22 ljudi, 123 se jih je huje, 514 pa lažje poškodovalo. Lani je bilo v enakem obdobju takšnih nesreč 1412, v njih pa je umrlo 17 oseb, 130 je bilo huje, 589 pa lažje poškodovanih. V celotnem letu 2024 so alkoholizirani povzročitelji zakrivili 1537 nesreč, v katerih je življenje izgubilo 17 ljudi, 135 je bilo huje, 633 pa lažje poškodovanih.

To niso le statistični podatki, to so tragične resnične zgodbe – tragedije, ki so pustile globoke rane v družinah in širši skupnosti.

Slovenijo žal še vedno zaznamujejo t. i. »mokra kultura«, visoka toleranca do pitja alkohola, njegova lahka dostopnost in – kar je najnevarnejše – preveč sproščen odnos do alkohola v prometu. Kljub naštetemu, pa je pri mlajših voznikih opaziti pozitivne premike: vse bolj dosledno sprejemajo pravilo 0,0, torej ko voziš, ne piješ.

Zato je nedavna odločitev Ustavnega sodišča, da rezultat alkotesta ne velja več kot zadosten dokaz alkoholiziranosti, mnoge presenetila. Za vse, ki si že leta prizadevajo preprečiti, da bi ljudje vplivom alkohola sedli za volan in obenem za vse, ki so zaradi neodgovorne vožnje izgubili bližnjega, ta odločitev predstavljala hladen tuš.

… manj pa se zavedajo nevarnosti vožnje pod vplivom drog!

Do 3. decembra letos so vozniki pod vplivom drog povzročili 74 prometnih nesreč, kar predstavlja manj kot en odstotek vseh nesreč. V kombinaciji alkohola in drog pa so zabeležili 67 nesreč. Lansko leto so povzročitelji pod vplivom drog zakrivili 79 nesreč, kombinacija alkohola in drog pa je bila prisotna pri 64 nesrečah.

Trendi v zadnjem desetletju kažejo, da vozniki pod vplivom drog v povprečju povzročijo okoli 64 prometnih nesreč na leto, kombinacija drog in alkohola pa je prisotna pri približno 43 nesrečah na leto.

Policisti so v enajstih mesecih letos odredili 408.929 alkotestov (412.304 lani), od tega je bilo 9.144 pozitivnih (9.490 lani) in 216 (222 lani) odklonjenih. Odredili so 1.595 (1.307 lani) strokovnih pregledov na droge, od tega je bilo 225 pozitivnih in (211 lani) ter 761 odklonjenih (682 lani) in pridržali 608 (519 lani) voznikov motornih vozil.

V enajstih mesecih letošnjega leta je bil pri povzročiteljih prometnih nesrečah strokovni pregled na droge pozitiven v 86 primerih (105 lani) in v 38 primerih odklonjen strokovni pregled (31 lani).

V nasprotju z alkoholom na Agenciji opažajo, da so mladi – pa tudi številni drugi udeleženci v prometu – precej manj kritični do uživanja nedovoljenih drog oziroma psihoaktivnih snovi v povezavi z vožnjo. Pogosto se niti ne zavedajo tveganj, ki jih predstavlja vožnja pod vplivom drog. Prav zato na Agenciji z zaskrbljenostjo spremljajo razprave o morebitni legalizaciji konoplje za osebno rabo.

Da bi opozorili na posledice te odločitve, so oktobra letos skupaj s strokovnjaki s področja prometne varnosti, preventive, zdravstva in mladinske politike pripravili okroglo mizo o nevarnostih vožnje pod vplivom THC. Izkušnje iz tujine namreč jasno kažejo, da se je v državah, kjer so konopljo legalizirali, število prometnih nesreč, povezanih z THC, občutno povečalo.

Na Agenciji zato poudarjajo: »pravice posameznika se nikoli ne smejo postavljati nad pravico drugih do varnosti in življenja. Edina pot do varnejših cest in manj žrtev je ničelna toleranca do alkohola in drog v prometu.«

Vsaka droga ima svoje značilne akutne učinke in različno dolgo trajanje delovanja. Kako dolgo ostane oseba pod vplivom določene snovi, je odvisno od številnih dejavnikov – med drugim od količine in načina uporabe ter od individualnih dejavnikov posameznika, kot so starost, telesna teža, metabolizem in splošno zdravstveno stanje.

Kombinacije različnih drog ali mešanje drog z alkoholom še bistveno bolj povečajo tveganje za prometne nesreče.

Nekaj priporočil za zmanjšanje posledic alkohola:

• Zakonska meja pri nas je 0,50 promila (gramov alkohola na kilogram krvi), kar pa ne pomeni varne meje za udeležbo v prometu! Že pri koncentraciji 0,5 promila alkohola se verjetnost povzročitve prometne nesreče poveča za 1,4-krat, pri 1,0 promila pa 5-krat v primerjavi s treznim voznikom. Pri 1,5 promila se tveganje za nastanek prometne nesreče poveča za kar 20-krat! (Vir: ERSO)
• Nikoli ne vozite pod vplivom alkohola niti se ne peljite z voznikom, ki je užival alkohol. Raje ga opozorite na tveganje.
• Če nameravate piti alkohol, poskrbite za varen prevoz domov (javni potniški promet, taksi …).
• Alkohola ne ponujajte mladoletnim osebam.
• Alkohola ne ponujate v šoli ali na delovnem mestu.
• Alkoholiziranosti ne moremo znižati z gibanjem na svežem zraku, uživanjem hrane, žvečilkami itd., saj je le-ta odvisna od razgradnje alkohola v jetrih.

Vzgoja se začne v družini

Na AVP opozarjajo, da se odnos do alkohola in drog začne oblikovati v družini. Odgovornost odraslih in zgled, ki ga postavijo, sta pri tem ključna. Tragedije in uničena življenja bi morali biti dovolj velik opomin vsem, kakšne posledice lahko imajo alkohol in droge v prometu. Naj v teh dneh svetijo le praznične lučke in ne luči intervencijskih vozil!

Vir: AVP