Člani Civilne iniciative Špeglova so včeraj, 25. januarja, Mestni občini Velenje (MOV) posredovali popis škode, ki je nastala in še nastaja zaradi razkladanj uvoženega premoga v Pesju. Občani opozarjajo na številne negativne posledice in na to, da se kljub dogovorom ne čutijo dovolj slišani.
»Ob sedmih zjutraj je že hrup, saj takrat v Pesje pride prva kompozicija. To so težke lokomotive z ogromno vagoni. Ko končajo z razkladanjem enega vagona se potem ta vagon premakne in spet nenormalno zaropota, ker se lokomotiva aktivira. In to je tisti hrup, ki ga ne pričakuješ. Tako je cel dan. Čutimo tudi tresljaje, a tega smo se počasi navadili. Tudi svetlobna onesnaženost je velika, saj so reflektorji zelo močni. In pa smrad, neznosen smrad. Ta premog zelo smrdi, tudi po strukturi je masten in agresiven. Ko se je prah usedel na naše pridelke, povrtnine, ga nisi mogel spraviti več dol. Vse smo vrgli stran. Premog se nabira v fasadah, na sončnih celicah, vrednost naših nepremičnin pada. Mogoče bo kdo rekel, da smo občutljivi, ampak nismo. Moram vam povedat, da sem zrastla v Šoštanju gor in sem vedno bila povezana s sajami in s premogom, ampak kaj takega pa še res ne,« je na pretekli seji Sveta MOV stisko krajanov Pesja opisala Barbara Mastnak, predstavnica Civilne iniciative Špeglova.
Občani krajevne skupnosti Pesje o razkladanju premoga predčasno niso bili obveščeni, a so kmalu po prvih govoricah sklicali sestanek s predstavniki Premogovnika Velenje (PV), Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) in županom MOV. Že takrat so izrazili ogorčenje, da se bo uvoz zgodil brez posvetovanja z občani in preventivnimi ukrepi, ki bi poskrbeli, da uvoz ne bi preveč vplival na njihova življenja. Od takrat dalje si tudi prizadevajo za protihrupno ograjo in premestitev lokacije razkladanja.
Foto: www.velenjcan.si
Nekaj se dogaja, a prepočasi
Kot je na pretekli seji Sveta MOV dejal predsednik KS Pesje Franc Obu so po pozivu krajanov bili vsi vpleteni pripravljeni voditi razgovore in prisluhniti krajanom. Župan MOV Peter Dermol se je v tem času aktivno zavzemal za pomoč krajanom v sklopu pristojnosti občine. Med drugim je tudi sklical sestanke z DARS, HSE, Agencijo za ceste in železnice, TEŠ in PV za vzpostavitev protihrupne ograje. Na pobudo MOV so ustanovili tudi komisijo za ocenitev škode, prav tako so se na velenjski občini odločili, da bodo financirali meritve prahu oz. onesnaženosti zraka na dveh lokacijah.
Krajani Pesja pa se vseeno počutijo neuslišani. Zahtevali so namreč, da se uvoz ustavi vse dokler se ne izvedejo minimalni zaščitni ukrepi, a se do sedaj ni kaj dosti postorilo, uvoz ‘pred njihovim pragom’ pa se nadaljuje. Predstavniki PV so na enem izmed sestankov dejali, da naj bi se do konca februarja razkladanje premoga prestavilo na deponijo premoga, a krajane skrbi, da so to bile le prazne obljube.
Kdaj se bo premog lahko razkladal na deponijo?
Na pretekli seji Sveta MOV sta tako generalni direktor PV mag. Marko Mavec kot tudi direktor PV dr. Janez Rošer krajanom dejala, da se v podjetju zavedajo posledic razkladanja premoga in da so zaradi časovnega pritiska, ki je nastal zaradi pritiska države na HSE, TEŠ in PV, bili primorani poiskati hitro rešitev. »Lokacija je bila izbrana zgolj in samo iz razloga, da je tisti trenutek edina omogočala tovrstne aktivnosti. Postopki za prestavilo so že v teku. Na novi lokaciji je edini izziv na katerega še nimamo odgovora, časovno govorim, elevator, se pravi transport premoga čez obstoječo železniško progo Šoštanj – Velenje.«
V podjetju so predvideli, da bi prestavitev razlaganja premoga na deponijo lahko stekla do konca februarja oz. kot je bilo slišati na seji do konca marca. Kdaj bo zares do tega prišlo pa je težko obljubiti. Težava je predvsem v sami zakonodaji. Območje železniške proge je namreč v lasti Slovenskih železnic, ki imajo svoje pogoje in postopke za infrastrukturo, tukaj nastopi še pridobivanje gradbenega dovoljenja v skladu z gradbenimi zakoni, kar pa predstavlja tudi največji časovni izziv.
Foto: www.velenjcan.si
Krajani oddali popisano škodo, napovedujejo tudi protest
Krajani KS Pesje ostajajo odločni in napovedujejo, da v kolikor njihove zahteve ne bodo uslišane in se bodo negativni vplivi na okolje nadaljevali, bodo pričeli z izvajanjem državljanske nepokorščine in s tem preprečevali razkladanje premoga.
Njihove aktivnosti se tako nadaljujejo, včeraj, 25. januarja, se je nekaj članov Civilne iniciative Špeglova zbralo pred stavbo Mestne občine Velenje z namenom, da oddajo popis škode, ki je nastala in še nastaja zaradi razkladanj uvoženega premoga za potrebe električne energije države.
»Potrebno je upoštevati, da so naše stanovanjske hiše od točke prekladanja oddaljene cca 50m, ter da se vsa ta škodljiva dejavnost opravlja praktično na našem dvorišču. Iz tega razloga člani Civilne iniciative Špeglova, kot tudi prebivalci Pesja, predvsem pa Špeglove ulice izpostavljamo kot prvo prioriteto zdravje občanov na ožjem in širšem območju, ker je v Pesju čutiti močno prisotnost emisij. Očitne in zelo moteče emisije so: prah, hrup, smrad, vpliv na zdravje. Povsem razumno je, da gre za časovno omejeno dejavnost pretovora, vendar se bojimo, da bo ta čas prinesel trajno škodo na našem zdravju,« so ob tem zapisali člani Civilne iniciative Špeglova.
