Kot so poudarili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je zdravje novorojenčkov in njihovih mater eden najpomembnejših kazalnikov splošnega zdravstvenega stanja in blaginje prebivalstva. Na zdrav začetek življenja namreč vplivajo številni dejavniki, med katerimi so varna nosečnost in porod, telesno in duševno zdravje, dobro počutje žensk pred in med porodom ter po njem in nenalezljive bolezni.
Stopnja umrljivosti dojenčkov v Sloveniji je med najnižjimi v Evropi, stopnja maternalne umrljivosti pri nas pa je primerljiva z razvitimi državami, so sporočili z NIJZ. Ob tem so dodali, da se bodo njihova prihodnja prizadevanja osredotočala na reševanje izzivov obporodnih duševnih stisk in ustvarjanje podpore za izboljšanje življenj mater in njihovih otrok.
Umrljivost mater, ki zajema smrti v času nosečnosti, poroda ali v šestih tednih po njem, je v Sloveniji nizka. V zadnjih petih letih smo imeli v povprečju 9,7 smrti na 100.000 živorojenih otrok, s čimer se Slovenija uvršča ob bok najbolj razvitim državam sveta. V 50. letih prejšnjega stoletja je bila ta številka skoraj desetkrat višja, v 80. pa dvakrat višja.
Po podatkih NIJZ se je najbolj zmanjšalo število smrti, ki so neposredno povezane z nosečnostjo ali porodom. K napredku so prispevale izboljšave v organizaciji porodniške oskrbe in skrbi za reproduktivno zdravje, kot so dostopnost do varnega in dostopnega splava, razvoj organizirane porodniške mreže in selitev porodov v nadzorovano okolje porodnišnic, pa tudi uvajanje preventivnih programov za ženske in nenehno strokovno izobraževanje zdravstvenih delavcev.
Smrtnost otrok pred rojstvom ali v prvem tednu po rojstvu je bila v zadnjih petih letih 6,4 na 1000 rojstev, kar je prav tako občutno manj kot v preteklosti, ko je bila še pred petimi desetletji tudi trikrat višja. Slovenija tako po zadnjih podatkih sodi med evropske države z najnižjo stopnjo mrtvorojenosti in umrljivosti novorojenčkov, kar je prav tako rezultat dolgoletnega sistematičnega dela na področju reproduktivnega zdravja, so še dodali na NIJZ.
Svetovni dan zdravja, ki ga vsako leto zaznamujemo 7. aprila, je WHO razglasila leta 1950 z namenom ozaveščanja o pomenu zdravja na svetovni ravni. Tudi v Sloveniji na ta dan potekajo številni dogodki.
NIJZ skupaj s predstavništvom WHO osrednji dogodek v Sloveniji pripravlja v Centru Rog, kjer bo zbrane nagovorila tudi ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, na njem pa bodo predstavili najbolj sveže podatke s področja zdravja mater in novorojenčkov. Na okrogli mizi se bodo posvetili duševnemu zdravju žensk v obporodnem obdobju.
Zdravstveni dom Ljubljana pa bo med 10. in 13. uro v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana in Europo Donna – Slovenskim združenjem za boj proti raku dojk na info točki na Pogačarjevem trgu opravljal številne brezplačne meritve in svetovanja.
Med drugim bodo udeležence informirali o izzivih dojenja in uravnoteženi prehrani za mamice in malčke, telesni aktivnosti po porodu, prepoznavanju in premagovanju poporodne depresije, novi družinski dinamiki po rojstvu otroka, prehrani otrok različnih starosti ter skrbi za ustno zdravje v različnih življenjskih obdobjih.
Predstavniki Europe Donna bodo na dogodku ozaveščali o pomenu zdravega načina življenja, rednega samopregledovanja dojk, oblikah pomoči – predvsem psihosocialni podpori za bolnice z diagnozo raka dojk in raka rodil.
Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) je bilo leta 2022 število let zdravega življenja ob rojstvu ocenjeno na 69 let za ženske in 65 let za moške, kar predstavlja več kot 80 odstotkov celotne pričakovane življenjske dobe brez večjih težav.
Podatek se sicer med regijami po državi precej razlikuje. Dečki, rojeni v letu 2022, lahko najdaljše obdobje življenja brez oviranosti pričakujejo, če prebivajo v primorsko-notranjski regiji, podobno velja za dekleta, ki prebivajo v obalno-kraški regiji. Najslabša so za moške sicer pričakovanja v savinjski, zasavski in pomurski regiji, za ženske pa v posavski, goriški in podravski regiji.
V Evropski uniji je sicer po podatkih Sursa iz leta 2023 povprečno sedem od desetih prebivalcev, starih 16 let ali več, menilo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro ali zelo dobro. Delež teh prebivalcev je bil najvišji na Irskem in Malti (79,5 odstotka), najnižji pa v Litvi in Latviji (47,6). V Sloveniji je bilo takšnega mnenja 65,7 odstotka prebivalcev, kar je bilo nekoliko manj od povprečja v EU (67,9).
Vir: STA
