Letošnji svetovni dan duševnega zdravja poteka pod geslom Slišane izkušnje: resnični glasovi, resnične spremembe, rdeča nit dneva pa je tokrat osebna zgodba. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so pred dnevom poudarili, da je osebna zgodba posameznika, ki se je sam soočil s težavami v duševnem zdravju, lahko sprožilec za spremembo.
Vodja Nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA Matej Vinko je poudaril, da slogan odraža bistvo prizadevanj NIJZ na področju javnega zdravja. "Zavedamo se, da statistični podatki niso le številke, temveč predstavljajo posameznike in njihove zgodbe. Izkušnje povedo mnogo več kot številke. Zato je izjemno pomembno, da ustvarjamo pogoje, kjer se te izkušnje lahko delijo in kjer so tudi slišane ter upoštevane," so njegove besede povzeli na spletni strani.
Na ministrstvu za zdravje poudarjajo, da slišati izkušnjo ne pomeni dati človeku le prostor, da pove svojo zgodbo. Pomeni ustvariti možnosti, da lahko ljudje z lastno izkušnjo dejavno sodelujejo pri oblikovanju ukrepov in odločitvah, ki vplivajo na njihovo življenje, pri načrtovanju in razvoju storitev, njihovem izvajanju in vrednotenju.
Svetovna zdravstvena organizacija posebej poudarja, da morajo biti osebe z izkušnjo težav v duševnem zdravju vključeni kot enakovredni partnerji. Tak pristop pomembno prispeva tudi k zmanjševanju stigme duševnih motenj, krepitvi vrstniške podpore in razvoju obravnave, ki temelji na človekovih pravicah, dostojanstvu, avtonomiji in okrevanju, so zapisali na spletni strani ministrstva.
V Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije so poudarili, da duševno zdravje ni privilegij peščice, ampak osnovna človekova potreba ter neodtujljiva pravica vsakega posameznika. Dodali so, da je po podatkih znanstvene revije The Lancet in ocenah inštituta IHME leta 2023 z duševno motnjo živelo približno 1,17 milijarde ljudi po vsem svetu, kar pomeni skoraj vsak sedmi prebivalec planeta. Duševne motnje ostajajo med vodilnimi vzroki obolelosti, pri čemer na svetovni ravni prevladujejo anksiozne in depresivne motnje.
V Varstveno delovnem centru Tončke Hočevar so prav tako poudarili pomembnost poslušanja ljudi z izkušnjo duševne stiske. Pri podpori odraslim osebam z motnjami v duševnem razvoju je treba posebno pozornost nameniti tudi načinu sporazumevanja. Nekdo svoje počutje opiše z besedami, drugi ga lažje izrazi s slikami, kretnjami ali ob podpori osebe, ki ji zaupa.
Medtem so v Zvezi organizacij pacientov Slovenije pozvali k petim prednostnim ukrepom na področju duševnega zdravja. Med njimi so pravočasna in finančno dostopna pomoč z jasno potjo do obravnave, krepitev kadrov, skupnostnih služb in povezovanje zdravstvene in socialne obravnave, dostopna ureditev psihoterapije z jasnimi strokovnimi standardi ter sodelovanje pacientov pri odločanju in spremljanju rezultatov sistema.
V Lekarniški zbornici Slovenije pa poudarjajo, da se duševne stiske kažejo zelo različno. Med pogostimi znaki so dolgotrajna potrtost, občutki tesnobe, motnje spanja, pomanjkanje energije, težave s koncentracijo, izguba zanimanja za dejavnosti, ki so posameznika prej veselile ali umikanje iz vsakodnevnega življenja. Prav zato je pomembno, da spremembe pri sebi ali svojih bližnjih pravočasno prepoznamo in o njih spregovorimo.
V Zdravstvenem domu Ljubljana opozarjajo, da se pri otrocih in mladostnikih stiska ne izraža vedno neposredno. Pokaže se lahko kot umikanje, razdražljivost, sprememba vedenja, težave s spanjem, telesne tegobe, izguba zanimanja ali težave v šoli. Pomembno je, da poslušamo brez hitrega presojanja, zmanjševanja pomena težav ali ponujanja takojšnjih rešitev. Otroci in mladostniki potrebujejo varne odnose in odrasle, ob katerih lahko spregovorijo.
Podobnega mnenja so tudi v Zvezi Anite Ogulin, kjer so ob današnjem svetovnem dnevu opozorili na odgovornost staršev, da otrokovih psiholoških, socialnih in čustvenih potreb ne nadomeščajo s pomočjo zaslonov. Tehnologija namreč ne more nadomestiti starševske bližine, pozornosti in vzgoje.
