Po 23. februarju, ko se je varuhu človekovih pravic Svetini iztekel mandat, institucijo začasno vodi in predstavlja eden od namestnikov varuha Ivan Šelih.
Kot so pri Varuhu pojasnili za STA, je s poslovnikom Varuha določeno, da je za vsako delovno področje pristojen eden od štirih namestnikov varuha, kar ostaja nespremenjeno. Prizadevajo si, da vsebinska obravnava zadev poteka čim bolj nemoteno in da posledice organizacijskih zapletov v kar najmanjši meri občutijo tisti, ki zaradi posegov v njihove pravice oz. interese pričakujejo pomoč Varuha.
Vendar pa skrb za temeljne naloge “ne more nadomesti nujno potrebnega strateškega vodstva, brez predstojnika se nedvomno vse bolj zmanjšuje tudi avtoriteta institucije in slabi njen vpliv v odnosu do oblasti,” so opozorili.
Pri Varuhu ugotavljajo, da je odnos države in pristojnih institucij do Varuha pogosto dvojen. Na deklarativni ravni se večina sogovornikov strinja, da je neodvisna institucija Varuha pomemben del ustavne ureditve, v praksi pa vsako letno poročilo zelo jasno pokaže, da se priporočila Varuha uresničujejo prepočasi.
Pravice formalno dostopne, pot do njihove uresničitve lahko nesprejemljivo dolga
Po besedah namestnika varuha Mihe Horvata je generalna ocena, da je stanje na področju človekovih pravic v Sloveniji relativno dobro, v smislu splošne ravni zagotovljenosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin. A prihaja tudi do različnih kršitev.
Lani je Varuh obravnaval nekaj več kot 6000 zadev in ugotovil približno 175 kršitev. “Gre za približno tri odstotke, a treba se je zavedati, da je za vsako tako kršitvijo vsaj en konkreten posameznik, kar seveda pomeni, da je vsaka taka kršitev preveč,” je poudaril za STA in dodal, da pa so nekatere kršitve zadevale bistveno širši krog ljudi.
Ob obravnavanih pobudah pri Varuhu sicer ugotavljajo, da se ključni problemi ponavljajo: organi prepogosto kršijo načelo dobrega upravljanja, neupravičeno zavlačujejo postopke, kršijo enako varstvo pravic in enakost pred zakonom. Še vedno je preveč kršitev na področju socialne in zdravstvene varnosti, pravic oseb z oviranostmi in otrok.
Kot kritična vidijo področja, kjer prihaja do kombinacije dolgotrajnih postopkov, sistemskih pomanjkljivosti in neurejenosti področja. Številne pobude, s katerimi se nanje obračajo ljudje, opozarjajo na to, da ljudje formalno sicer imajo dostop do svojih pravic, a je pot do njihove uresničitve pogosto nesprejemljivo dolga – bodisi zaradi administrativnih, kadrovskih ali prostorskih omejitev, slabe organizacije dela ali pomanjkanja jasnih pravil.
Organi zamujajo z odločanjem, postopki se vlečejo mesece ali leta, ljudje pa v tem času ostajajo brez pravic. Dolgotrajni postopki na različnih področjih socialne varnosti tudi neposredno vplivajo na socialni položaj ljudi, pogosto tistih, ki so že tako v ranljivem položaju. Stanje v zdravstvu, domovih za starejše in tudi različnih drugih ustanovah, kjer skrbijo za najranljivejše, vpliva na dostopnost do storitev, opozarjajo pri Varuhu.
Po besedah Horvata posebej vzbujajo skrb problematike, ki se zdaj že dlje časa kažejo zlasti na področju t. i. pravic druge generacije, tj. ekonomskih in socialnih pravic, kjer bodo posledice nedvomno dolgotrajne. Omenil je zapiranje oddelkov v domovih za starejše zaradi pomanjkanja kadra in tudi sicer kronično pomanjkanje kadrovskih in prostorskih kapacitet po zaključenih hospitalizacijah, pa tudi pomanjkanje pediatrov, zlasti v Ljubljani, ter prostorsko in kadrovsko stisko v različnih strokovnih centrih, namenjenih mladoletnikom. Alarmantno je tudi stanje glede pridobitve ne več samo lastniškega, ampak tudi najemniškega stanovanja za mlade, je še navedel.
Velik del priporočil Varuha se ponavlja iz leta v leto, nekatera ministrstva in organi so pri sodelovanju zgledno odzivni, druga pa na opozorila reagirajo pozno, minimalno ali formalno. Varuh posebej izpostavlja, da država še vedno nima ustreznega mehanizma za koordinirano uresničevanje priporočil, ki zadevajo več resorjev hkrati. Prav ta pomanjkljivost je po njihovi oceni eden ključnih razlogov, da se mnoge nujne sistemske spremembe ne uresničijo v praksi.
ZN: Človekove pravice temeljijo na skupnem delovanju, štejejo vsakodnevne izbire
Ob svetovnem dnevu človekovih pravic vsako leto kampanjo oblikujejo tudi Združeni narodi. Ob letošnjem znova opozarjajo na vrednote človekovih pravic in njihovo vlogo v današnjem nepredvidljivem in turbulentnem času. Opozarjajo, da človekove pravice prepogosto jemljemo kot samoumevne ali jih dojemamo kot abstraktne ideje, a so bistvene in oblikujejo naše vsakdanje življenje, pogosto na načine, ki jih morda vedno niti ne opazimo.
“So skupna podlaga, ki nas povezuje, ne glede na raso, spol, prepričanje ali poreklo. Ko se zdi, da je vse nestabilno, postanejo pravica do varnosti, svobode govora in sodelovanja pri odločitvah, ki vplivajo na nas, temelj našega življenja,” opozarjajo pri ZN in dodajajo, da nas človekove pravice ne le varujejo, ampak v naše vsakdanje življenje prinašajo veselje in srečo.
Pri tem opominjajo, da človekove pravice temeljijo na skupnem delovanju, ko se skupnosti, gibanja in narodi združijo v prizadevanju za pravičnost in enakost. Začnejo pa se pri majhnih, vsakodnevnih izbirah, ki jih sprejemamo – od spoštljivega ravnanja z drugimi, do tega, da spregovorimo proti nepravičnosti in prisluhnemo tistim, katerih glasovi so pogosto preslišani.
“Vsakodnevne izbire in glasovi štejejo bolj, kot si morda predstavljamo; okoli nas gradijo kulturo dostojanstva in pravičnosti,” poudarjajo v kampanji ob letošnjem svetovnem dnevu človekovih pravic.
Ta obeležuje dan, na katerega je generalna skupščina Združenih narodov leta 1948 sprejela splošno deklaracijo človekovih pravic, ki je prvič na univerzalni ravni zapisala pravice in svoboščine, do katerih je upravičen vsak, ne glede na osebne okoliščine. Danes je deklaracija na voljo v 577 jezikih.
Vir: STA
