Ob prihajajoči kopalni sezoni se bodo zaradi dalj časa trajajočih visokih temperatur ozračja in pomanjkanja padavin gladine vode in pretoki marsikaterih površinskih voda na kopnem znižale. Temperature površinskih voda se bodo povečale.
Posledično se ponekod močneje razraščajo alge in cianobakterije. Ta rast je najintenzivnejša v ribnikih in jezerih, kjer so vode mirne in brez turbulentnega mešanja. Nekatere vrste cianobakterij lahko tvorijo toksine, zato so lahko nevarne za zdravje vodnih organizmov in ljudi, opozarjajo na NIJZ. Na nekaterih mestih izven kopališč in kopalnih območij je možen tudi vpliv izpustov odpadnih voda, ki se v času vročine in nižjih vodostajev še poveča.
Seznam kopalnih voda vodi Agencija RS za okolje (Arso), ki tudi redno preverja njihovo kakovost. Arso je za njihov lažji pregled pripravil interaktivno karto kopalnih voda, ki je na voljo na povezavi. Kot je razvidno, so za kopanje primerne predvsem lokacije na Gorenjskem, Dolenjskem in Obali. Glede stanja konkretnega kopališča pa se lahko prepričamo v natančnejših poročilih o profilu posamezne kopalne vode, ki jih Arso prav tako objavlja na svoji spletni strani. Na seznamu kopalnih voda ni Velenjskega jezera, ki še nima statusa kopalne vode, a je po rezultatih meritev, ki jih izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano iz Maribora, voda ustrezna in primerna za kopanje.
Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki izvaja tudi meritve in analize za kopalne vode, ob vzorčenju opravi terenske meritve ter organoleptično oceni prisotnost vidnih nečistoč, površinsko aktivnih snovi, mineralnih olj, fenolov in pojava cvetenja. V odvzetih vzorcih vode v mikrobiološkem laboratoriju ugotavljajo prisotnost dveh bakterij, ki sta kazalnika morebitnega fekalnega onesnaženja, ustreznost posameznega vzorca vode pa je ocenjena glede na priporočila NIJZ.
Odsvetovano kopanje po močnem dežju
Na NIJZ odsvetujejo tudi kopanje po močnem dežju, saj se zaradi padavinskega spiranja površin v zaledju kopalnih voda in vdora padavinskih in odpadnih komunalnih vod lahko poveča mikrobiološka in kemijska onesnaženost vode. Nevarnost poškodb in utopitev je možna zaradi povečanega pretoka vode (motnost vode, brzice, plavajoči predmeti in v vodi), na morju pa zaradi visokih valov in tokov pri plimovanju. Ob nenadnem poslabšanju vremena je ključno, da gredo čim prej iz vode.
Kopalce medtem prav tako pozivajo, da se v vodo ne odpravljajo, če so imeli v zadnjem tednu drisko, če imajo na koži rane ali akutna gnojna vnetja, vnete oči, ušes ali prehlad. Hkrati svetujejo previdnost kroničnim bolnikom, ki imajo sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja in imunsko pomanjkljivost. Po kopanju se je priporočljivo oprhati s pitno vodo. Kopalna voda ni pitna in je ne uporabljajte za pitje in pripravo hrane, pozivajo na NIJZ.
Tveganje za okužbe je večje pri otrocih in starejših osebah, ob podhladitvi, utrujenosti in daljši izpostavljenosti onesnaženi vodi. Hkrati opozarjajo, da so kopalci zaradi možnosti okužbe z virusom mišje mrzlice pozorni na morebitno prisotnost izločkov glodavcev na površinah ob vodi in se jih izogibajo.
