Starostna degeneracija makule ali okvara rumene pege je bolezen, ki okvari bolnikov centralni vid. Je najpogostejši vzrok za poslabšanje in izgubo vida pri starejših odraslih nad 55 let in postaja resen družbeni problem, so poudarile strokovnjakinje z očesne klinike.
“Najbolj pogosta je starostna okvara makule, na njen pojav pa vpliva tudi dedna nagnjenost” je dejala oftamologinja Polonca Jaki Mekjavić. Izpostavila je, da ima v Evropi bolezen že vsaka četrta oseba, starejša od 65 let. Zaradi intenzivnega staranja prebivalstva napovedujejo, da se bo v naslednjih 15 letih pogostost bolezni povečala za več kot 50 odstotkov.
Rumena pega je majhen delček mrežnice, v kateri so čutnice za zaznavanje svetlobe. Uporabljamo jo za oster in natančen vid. Če je okvarjena, je v celoti prizadet centralni vid. Jaki Mekjavić je pojasnila, da poznamo dve obliki starostne degeneracije rumene pege, to sta atrofična in neovaskularna ali vlažna oblika.
Klinično učinkovita zdravila so za zdaj na voljo le za vlažno obliko. Ta napreduje hitreje, zanjo pa uporabljajo biološka zdravila, ki jih vbrizgajo neposredno v oko. Zdravljenje poteka več let, učinke bolezni pa lahko zmanjšajo ali upočasnijo, če začetne znake bolezni hitro opazijo.
“Bolniki ne morejo sami opaziti začetnih znakov bolezni, opazi pa jih lahko očesni zdravnik pri natančnem pregledu oči, ki jim nato odredi ustrezno nadaljnjo zdravljenje,” je dodala Jaki Mekjavić. Ob tem je vse, ki že nosijo bralna očala, ponavadi so to posamezniki nad 40 let, pozvala k preventivnim pregledom vida.
Predstojnica očesne klinike Mojca Globočnik Petrovič je dejala, da je UKC Ljubljana vodilen za obravnavo bolnikov z okvaro rumene pege. Po njihovih navedbah trenutno zdravijo nekaj več kot tretjino bolnikov s to boleznijo v Sloveniji. Lani so zdravili nekaj več kot 2000 bolnikov, 400 pa so jih v program zdravljenja vključili na novo.
V Nacionalnem centru celovite rehabilitacije slepih in slabovidnih, ki deluje v okviru očesne klinike UKC Ljubljana, je bolnikom na voljo celovita rehabilitacija. Oftalmologinja in vodja centra Nataša Vidovič Valentinčič je dejala, da bo s starajočo se družbo slabovidnost postajala vedno večji zdravstveni, socialni in ekonomski problem.
Tega se na očesni kliniki zavedajo, zato so že pred leti izdelali program celovite rehabilitacije, leta 2018 pa odprli center, ki vsebuje posnetek opremljenih bivanjskih prostorov. “Imamo kuhinjo, spalnico, kopalnico, dnevno sobo. Gre za to, da so naši rehabilitanti umeščeni v okolje in izzive, katerim bodo izpostavljeni tudi doma, in s tem se lahko privajajo na samostojno življenje,” je povedala Vidovič Valentinčič. Dodala je, da je program izjemen, ker gre za zdravstveno pravico, ki pripada vsakemu, ki je po medicinski definiciji slep ali slaboviden in je zdravstveno zavarovan.
V centru deluje več različnih strokovnjakov, med njimi oftalmologi, medicinske sestre, tiflopedagogi, psihologi in socialni delavci.
Tiflopedagoginja v centru celovite rehabilitacije Eva Škrlec Velkavrh je dejala, da bolniki z okvaro rumene pege med težavami navajajo, da ne prepoznajo svojcev, se ne vidijo v ogledalu, ne zmorejo prebrati sporočil na telefonu, ne vidijo, kje se vklopi kuhalna plošča ali pečica, ne prepoznajo številke avtobusa in podobno.
Bolniki že pri oftalmologu preizkusijo različne optične pripomočke, kot so ročne in elektronske lupe ter teleskopska očala, po nekaj časa pa preverijo, ali so se jih naučili uporabljati. V centru pa jih tiflopedagogi, torej učitelji za osebe s slepoto in slabovidnostjo, opremijo s spretnostmi, veščinami in znanjem, ki jim omogoča ohranjanje samostojnosti.
Škrlec Velkavrh je dodala, da izvajajo tudi obravnavo na domu ali v domu za starejše občane. “Izrazito velik doprinos pa je, da lahko obravnavamo tudi svojce, njim pomembne druge, prijatelje, da tudi njih opremimo, kako mami, ženi pomagati, da bo ohranjala samostojnost in da ne delajo preveč stvari namesto njih,” je poudarila.
Vir: STA
