Visoke temperature v kabini vozila niso obremenjujoče le za voznika, temveč tudi za potnike – še posebej za otroke, starejše in domače živali, ki imajo z uravnavanjem telesne temperature večje težave. Pri otrocih se lahko telesna temperatura dviguje kar 3- do 5-krat hitreje kot pri odraslih, resne zdravstvene težave pa lahko nastopijo že pri 40 °C. Pomembnost primerne temperature v vozilu potrjujejo tudi raziskave nemškega avtomobilskega kluba ADAC: tveganje za prometno nesrečo se z vsako stopinjo nad 25 °C v kabini poveča za približno dva odstotka.
V parkiranem avtomobilu lahko hitro postane življenjsko nevarno vroče
Osebni avtomobili z velikimi steklenimi površinami se tudi v zmerno toplem sončnem dnevu presenetljivo hitro segrejejo. Že pri zunanji temperaturi 26 °C lahko notranjost v desetih minutah doseže 32 °C, po pol ure na soncu pa se temperatura povzpne celo do 45 °C! Pri tem barva karoserije, zatemnjena stekla ali rahlo odprta okna ne igrajo pomembne vloge. Najboljša zaščita ostajajo garaža, nadstrešek ali senca pod gosto krošnjo drevesa.
Agencija za varnost prometa zato znova opozarja: v parkiranem vozilu nikoli – niti za nekaj minut – ne puščajte zaprtih otrok ali domačih živali. Temperatura v avtu lahko hitro doseže kritično raven, posledice pa so lahko tragične.
Kako hitro do znosne temperature v kabini?
Preden se odpravite na pot, avtomobil najprej temeljito prezračite – najbolje z odprtimi vrati, da vroč zrak čim prej uide iz kabine. Po začetku vožnje lahko okna pustite odprta še nekaj trenutkov, nato jih zaprite in vklopite notranje kroženje zraka na klimatski napravi. Želeno temperaturo nastavite že pred začetkom vožnje, saj pogosto poseganje po nastavitvah med vožnjo zmanjšuje zbranost.
Priporočena razlika med zunanjo in notranjo temperaturo je 6–7 °C. Nastavitev na najnižjo možno temperaturo ne bo pohitrila hlajenja – vplivala bo le na intenzivnost vpihovanja zraka, ki bo lahko hitro postalo moteče.
Pametno hlajenje za več udobja
Če ima vozilo samodejno klimatsko napravo (tudi večpodročno), bodo toplotni senzorji sami prilagodili intenzivnost vpihovanja zraka, njegovo smer ter delovanje kompresorja. V vozilih brez te funkcije boste to morali nastaviti sami.
Za prijetnejši občutek hlajenja in manj moteč piš hladnega zraka AVP priporoča:
- spustite senčnik na vetrobranskem steklu, da bo zrak krožil mimo glave,
- šobe za vpihovanje usmerite stran od telesa, zlasti od odkritih delov,
- po ohladitvi kabine zaprite dotok zunanjega zraka le v tunelih,
- proti koncu daljše vožnje temperaturo nekoliko zvišajte, da se izognete temperaturnemu šoku ob izstopu.
Pogosto spreminjanje nastavitev klimatske naprave med vožnjo ni le nepotrebno, ampak lahko tudi zmanjšuje voznikovo zbranost. To še posebej velja za sodobne naprave, ki ponujajo številne funkcije, kot so ionizacija in odišavljenje zraka, nastavitev intenzivnosti delovanja ter nadzor in analiza kakovosti zunanjega zraka. Vse potrebne nastavitve zato prilagodite še pred začetkom vožnje, obenem pa se predhodno seznanite z načinom njihovega spreminjanja. Tako bo vaš pogled med vožnjo ostal na cesti – kjer mora biti – in ne na armaturni plošči.
Višja poraba? Res je – a varnost je pomembnejša
Delovanje klimatske naprave dodatno obremenjuje motor, kar pomeni nekoliko večjo porabo goriva ali energije. Pri vozilih z motorjem z notranjim zgorevanjem (ICE) kompresor, kot ključni del klimatske naprave, poganja kar sam motor. Pri električnih vozilih (BEV) pa ima kompresor lasten elektromotor in lahko deluje neodvisno od pogonskega sklopa – klimatsko napravo je zato mogoče upravljati tudi na daljavo ali pri parkiranem vozilu.
Med vožnjo je treba računati na približno 3–5 % višjo porabo, pri električnem vozilu pa klimatska naprava porabi od 1 do 1,5 kW na uro. To pomeni, da je skrb pred izpraznjeno baterijo ali bistveno zmanjšanim dosegom poleti, denimo v prometnih zastojih, večinoma odveč – takšna poraba namreč nanese le okoli 10 kilometrov manj dosega.
Redno vzdrževanje za zanesljivo delovanje
Klimatska naprava je kompleksen sistem prezračevanja, gretja in hlajenja, ki za brezhibno delovanje potrebuje redno vzdrževanje. Hladilni plin, ki je ključen medij naprave, je priporočljivo dopolniti vsakih tri do štiri leta. Enkrat letno se svetuje tudi pregled tesnosti napeljave, menjava kabinskega filtra ter mikrobiološko čiščenje, ki preprečuje neprijeten, zatohel vonj – še posebej pri vozilih, ki klimo uporabljajo le občasno.
Ni hujšega kot obtičati v prometnem zastoju pri 35 °C, ko klimatska naprava odpove. Visoka temperatura v kabini hitro zmanjša voznikovo zbranost, k temu pa lahko prispevajo še nejevoljni potniki in hrup zaradi odprtih oken.
Dobro delujoča klimatska naprava tako ne skrbi le za udobje, temveč je tudi pomemben element pasivne prometne varnosti. Zato pri Agenciji za varnost prometa voznikom svetujemo, naj se seznanijo z optimalno uporabo, vse potrebne nastavitve prilagodijo pred vožnjo ter poskrbijo za redno vzdrževanje in servis tega pomembnega sistema.
Počitek pred vožnjo in hidracija med potjo
Ne glede na učinkovitost klimatske naprave in prijetno temperaturo v kabini pri Agenciji za varnost prometa svetujemo, da se na pot vedno odpravite spočiti in v dobri psihofizični pripravljenosti. Med vožnjo poskrbite za redno hidracijo – steklenica vode v kabini je nujna, saj vas lahko preseneti zastoj.
Na daljših poteh načrtujte redne postanke, vsaj na vsaki dve uri vožnje naredite premor, dolg vsaj 15 minut. Takšen postanek izkoristite za nekaj razteznih vaj, požirek osvežilne pijače in, če je mogoče, menjavo voznika. Tako boste ohranili zbranost, varnost in dobro počutje do cilja.
Vir: Agencija za varnost prometa
