Zakon o dolgotrajni oskrbi je kot prvo pravico uvedel oskrbovalca družinskega člana. V letošnjem letu pa ji bodo sledile tudi druge. Tako bodo od 1. julija na voljo pravice do dolgotrajne oskrbe na domu, do e-oskrbe in do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti. S 1. decembrom pa bodo na voljo še pravice do celodnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji, do dnevne dolgotrajne oskrbe in do denarnega prejemka.
Socialno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo bo steklo s 1. julijem, ko bodo delavci, delodajalci in upokojenci začeli plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo. Zaposleni in delodajalci bodo plačevali en odstotek od bruto plače, upokojenci pa en odstotek od neto pokojnine. Tisti, ki so hkrati delavci in delodajalci, bodo plačevali dva odstotka bruto plače.
Na ministrstvu za solidarno prihodnost se ne bojijo, da bo za izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi na voljo premalo kadra. Zakon o začasnih ukrepih za boljše kadrovske in delovne pogoje ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe, ki ga je DZ sprejel poleti, je namreč predvidel več ukrepov za zadržanje obstoječega kadra in za privabljanje novega.
Delo v domovih za starejše bo po pričakovanjih ministrstva bolj privlačno tudi zaradi plačne reforme, ki se bo začela uveljavljati z današnjim dnem. Prinesla bo namreč višje osnovne plače.
Na ministrstvu si poleg višjih plač za zaposlene prizadevajo tudi za krepitev mreže domov za starejše. Medtem ko so lani izvedli investicije v vrednosti 19,3 milijona evrov in odprli 11 novih objektov, je v letošnjem letu v proračunu za ta namen predvidenih 41 milijonov evrov. To bo po oceni ministrstva omogočilo zaključek sedmih in začetek dodatnih 17 projektov.
Vir: STA
