Pandemija covida-19, ki je pretresla svet, ni izvzela mladostnikov. To izhaja tudi iz mednarodne raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC), ki so jo nazadnje leta 2022 za Slovenijo opravili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Prek anketiranja mladostnikov v starosti 11, 13, 15 in 17 let so ugotovili poslabšanje duševnega zdravja mladostnikov pri več kazalnikih v primerjavi z letom 2018. Tako se je med drugim delež mladostnikov s povišano verjetnostjo depresije s 13 zvišal na 22 odstotkov.
Tudi poraba zdravil za lajšanje duševnih stisk med otroci in mladostniki se je med epidemijo povečala. Leta 2019 so po podatkih NIJZ otrokom in mladostnikom izdali 17,6 recepta za antidepresive na 1000 prebivalcev, tri leta kasneje pa 29,8 recepta. Leta 2019 so jim izdali 4,7 recepta za anksiolitike, tri leta kasneje pa 7,7 recepta. Lani je sicer število izdaj pri obeh vrstah zdravil nekoliko upadlo.
Klinična psihologinja iz Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov v Zdravstvenem domu Velenje Maša Naraločnik Sinur je v pogovoru za STA pred letošnjim Festivalom duševnega zdravja poslabšanje duševnega zdravja otrok in mladostnikov povezala tudi z drugimi dogajanji v družbi, kot so podnebne spremembe in vedno nove grožnje v svetu. “V tem vzdušju smo vsi negotovi in mladim je težje najti smisel in usmeriti svojo barko ter najti odgovor, kdo sem, kam želim in kam naj vlagam trud,” je ocenila.
Psihologinja je dejala, da hiter način življenja posameznike prikrajša za priložnosti učenja o tem, kako se s frustracijami dobro spoprijeti. Poleg tega je ocenila, da je šola bolj kot k dejanskemu znanju otrok in mladostnikov usmerjena k dosežkom.
Vsako doživljanje neprijetnih čustev ne kliče po strokovni pomoči
“Neprijetna čustva so del življenja in se jih ne smemo ustrašiti,” je izpostavila Maša Naraločnik Sinur. Če pa otroci in mladostniki oziroma njihovi starši in učitelji opazijo, da negativna razpoloženja vztrajajo in ga ovirajo pri obveznostih ali dejavnostih, ki jih sicer rad počne, naj najprej poiščejo pomoč pri strokovnjaku. Svetovalni delavec v šoli bo znal presoditi, ali težave zahtevajo obravnavo denimo pri kliničnem psihologu ali pedopsihiatru. V zdravstvu pa je prvi korak obisk osebnega zdravnika, ki otroka običajno pozna in bo družino usmeril k strokovnjaku glede na stopnjo nujnosti.
Starše otrok in mladostnikov je Naraločnik Sinur pozvala, naj se ne ustrašijo objavljenih čakalnih dob pri kliničnih psihologih. Podatki NIJZ o povprečnih čakalnih dobah na prvi prosti termin po stopnjah nujnosti namreč kažejo njihovo povečanje. Tako so otroci in mladostniki na zadnji dan v letu 2020 na prvi termin pri kliničnem psihologu po stopnji nujnosti “zelo hitro” v povprečju čakali 68,2 dneva, lani pa 314,4 dneva. “A kadar težave pomembno ovirajo delovanje otroka oziroma mladostnika, zahtevajo prednostno obravnavo. Tak otrok ali mladostnik ne sme čakati do leta 2027,” je dejala Naraločnik Sinur.
Za več strokovnjakov v šolah
Hkrati meni, da bi bilo treba okrepiti svetovalne službe po šolah, ki so pomembne pri prepoznavanju stisk otrok in mladostnikov. “Šolski svetovalni delavci so preplavljeni. Velikokrat rečejo, da za preventivne dejavnosti nimajo časa, pa bi bilo to zelo smiselno, celo nujno,” je poudarila.
Potrebe prebivalstva po pomoči ob duševnih stiskah bo po zagotovilih ministrstva za zdravje naslovil predlog zakona o psihoterapiji. Že lani poleti so napovedali, da bo v kratkem v javni razpravi, vendar se to še ni zgodilo. Sogovornico Mašo Naraločnik Sinur, ki je bila del delovne skupine za predlog zakona, pa zadnja verzija iz decembra, ki ni javna, “vsekakor ne navdaja z optimizmom, ampak zbuja veliko skrb”.
NIJZ na spletnem mestu opozarja, da ravno duševno zdravje omogoča ljudem, da doživljajo življenje kot smiselno, da so ustvarjalni in aktivni, da sprejemajo sebe in svoja čustva, da čutijo pripadnost družbi ter prispevajo k njenemu napredku. “Nekdo, ki se dobro počuti v svoji koži in ima razvite učinkovite strategije spoprijemanja z izzivi, bo lažje kos vsakodnevnim situacijam,” je poudarila Naraločnik Sinur. Takšni otroci in mladostniki se bodo bolje znašli v šoli in kasneje na profesionalnem področju ter v medosebnih odnosih, s tem pa bodo tudi več doprinesli družbi.
Izzive s področja duševnega zdravja bodo v organizaciji NIJZ osvetlili tudi na 2. Festivalu duševnega zdravja, v sredo, pred stadionom Ljudski vrt v Mariboru. Napovedali so več predavanj in delavnic strokovnjakov, vsebine pa bodo nagovarjale tako mlade kot starše, bodoče starše, zaposlene in starejše. Na ploščadi pred stadionom se bo na stojnicah predstavilo 60 različnih organizacij s področja duševnega zdravja.
Vir: STA
