Pri izkušenih voznikih je verjetnost za povzročitev nesreče na leto približno tri odstotke, pri najmlajših voznikih v starostni skupini od 18 do 20 let pa je ta verjetnost približno trikrat višja. To se sliši veliko, vendar pomeni, da 91 od 100 najmlajših voznikov ne bo povzročilo nesreče, je pojasnil Klement.
Najmlajši vozniki v starostni skupini od 18 do 20 let imajo boljše kognitivne sposobnosti, manjka pa jim izkušenj, ki jih z vožnjo hitro pridobijo. Podatki zavarovalnice še kažejo, da je verjetnost za povzročitev škode najvišja pri voznikih, ki so stari od 18 do 20 let, nato pa strmo pada. Zelo nizka je od 34. leta, pa vse do 68. leta, kasneje pa zaradi slabših zaznavnih čutil in refleksov zopet rahlo naraste, je podatke predstavil Klement.
Določen tip voznikov vedno izbira tudi določen tip vozila. Manjše tveganje tako predstavljajo tudi mladi vozniki, ki se odločijo za manj športna in manj dinamična vozila, zmanjša pa ga tudi uporaba novih vozil, ki so opremljena z varnostno asistenčnimi sistemi, je pojasnil Klement.
Pri mladih tveganje za povzročitev škode bistveno zmanjša uporaba aplikacije Drajv, ki s pomočjo senzorjev mobilnega telefona beleži hitrost vožnje na posameznih odsekih in prepoznava premike telefona, iz česar sklepa o uporabi telefona med vožnjo, je še dejal.
Generacije se med seboj sicer razlikujejo tudi na drugih področjih. Učiteljica vožnje v AMZS Šoli vožnje Anita Žnidaršič opaža, da se mladi med vožnjo lažje osredotočijo, če so prisotni nekateri moteči dejavniki, denimo glasba. Informacije lažje dojemajo, če so predstavljene na kratek in jedrnat način, saj jim koncentracija hitreje pada. Ker so odraščali ob zaslonih in interaktivnih vsebinah, promet dojemajo bolj vizualno, hkrati pa so bolj radovedni.
Pevec skupine Kokosy Boris Kokalj je medtem poudaril, da se z generacijami spreminjajo tudi vrednote. Izpostavil je, da je bila vožnja pod vplivom alkohola nekoč veliko bolj sprejemljiva, kot je danes, ko so mladi do takšnega ravnanja bolj kritični. Meni pa, da so mladi med vožnjo pogosto manj osredotočeni in bolj pogosto uporabljajo telefone.
Sociologinja in izredna profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Tamara Trošt je medtem pojasnila, da vrednote mladih vplivajo tudi na izbiro prevoznih sredstev. “Če govorimo na splošno o vrednotah mlade generacije, so največje spremembe na področju stališč do okolja in stališč do tehnologije. Če to povežemo še z mobilnostjo, pa so mladi veliko bolj kot prejšnje generacije naklonjeni okolju prijaznejšim načinom mobilnosti, kot so na primer kratkoročna izposoja in deljenje avtomobila oziroma prevozov,” je dejala.
Vir: STA
