Kot so sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, si na področju zapuščenih živali s preventivnimi ukrepi prizadevajo zmanjšati število živali, ki potrebujejo oskrbo v zavetiščih. “Skupaj z deležniki iščemo transparentne in vzdržne rešitve za financiranje zavetišč, pri čemer bo poseben poudarek na dolgotrajni oskrbi, ki bo prijazna do živali,” so zapisali v sporočilu za javnost.
Izhodišča za pripravo novele kot enega od možnih virov financiranja občin za oskrbo zapuščenih živali in potrebne infrastrukture vsebujejo tudi zamisel občinskega oziroma lokalnega prispevka za pse, pri čemer na ministrstvu poudarjajo, da gre trenutno zgolj “za zamisel za razpravo in ne za zakonski predlog”.
Zakon o zaščiti živali bi bil le pravna podlaga za prispevek za lastnike psov, ki bi bi občinam omogočila sprejetje takega ukrepa, če bi ga te ocenile kot ustreznega. “Morebitni prispevek bi občinam omogočil, da same sprejmejo akt, s katerim bi zagotovile dodatne vire za financiranje skrbi za zapuščene živali, za zagotavljanje in vzdrževanje infrastrukture za pse (pasji parki, koši za iztrebke …) in za sofinanciranje izvajanja kastracij in sterilizacij. Končna odločitev o uvedbi tega prispevka bi bila izključno v pristojnosti posameznih občin,” so pojasnili na ministrstvu.
Ministrstvo je vsa izhodišča za pripravo zakonskega predloga že predstavilo različnim deležnikom, med drugim tudi združenjem občin. Tem so sredi decembra na sestanku pojasnili, da je prispevek ena od možnosti za pridobivanje občinskih sredstev. “Če občine s to možnostjo ne bodo soglašale – glede na odzive v medijih z njo ne soglašajo -, občinskega prispevka za pse v predlogu zakona, ki bo šel v javno obravnavo, ne bo,” so poudarili na ministrstvu.
Pričakujejo pa, da bodo javnost in deležniki v javni obravnavi podali predloge glede vzdržnega financiranja oskrbe zapuščenih živali, “saj je to odgovornost občin in zavetišč, ki so lokalna zadeva javnega pomena”. Dodali so, da ideja o prispevku za lastnike psov ni novost, saj ga poznajo tudi nekatere druge evropske države, kot je na primer Avstrija (Dunaj), kjer je to uveljavljen davek lokalnih skupnosti.
Po veljavnem zakonu o zaščiti živali je zagotovitev zavetišča lokalna zadeva javnega pomena. Na vsakih 800 registriranih psov v občini mora biti zagotovljeno eno mesto v zavetišču, zapuščeno žival pa namestijo v zavetišče na območju občine, kjer so jo našli, oziroma v tisto, ki zanjo izvaja javno službo oskrbe zapuščenih živali. Po podatkih uprave 19. junija lani 56 občin ali dobra četrtina vseh ni imela pogodbe za oskrbo zapuščenih živali z nobenim zavetiščem, je konec decembra poročal časnik Dnevnik.
Glede na novelo zakona o zaščiti živali, ki jo je državni zbor sprejel septembra 2021, zavetišča ne smejo usmrtiti zdravih zapuščenih živali, ki jim v 30 dneh od sprejema ne najdejo skrbnika, pri čemer morajo glavnino stroškov njihove oskrbe kriti imetniki zavetišč in občine. Slednje trenutno krijejo stroške oskrbe zapuščene živali prvih 30 dni po sprejemu v zavetišče, od 31. do 120. dne je oskrba strošek imetnika zavetišča, po 120. dnevu, če zavetišču živali ne uspe oddati, pa žival postane breme državnega proračuna.
Kot je navedel Dnevnik, je v proračunskem letu 2022 uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin zavetiščem za oskrbo živali izplačala 328.775 evrov, v proračunskem letu 2023 1,51 milijona evrov, lani pa približno 1,75 milijona evrov.
Sicer pa ministrstvo razpravo o tem vprašanju pozdravlja, saj, kot so zapisali, lahko le s spoštljivim in argumentiranim dialogom z vsemi deležniki pridemo do najboljših rešitev. “Naša skupna odgovornost – države, občin in posameznikov – je, da se do živali kot čutečih živih bitij obnašamo spoštljivo ter zagotovimo zaščito njihovega življenja, zdravja in dobrobiti,” so podčrtali.
Vir: STA
