Cilj mednarodnega dne je ozaveščanje o pomenu te problematike in možnih rešitvah na vseh ravneh – od posameznika do sistemskih sprememb, so spomnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Opozorili so tudi na resne posledice, ki jih ima netrajnostna poraba in pridelava hrane za okolje, gospodarstvo in preskrbo s hrano. “Zato je nujno, da kot družba prepoznamo pomen zmanjševanja izgub hrane in količin odpadne hrane ter spremenimo obstoječe netrajnostne modele porabe in proizvodnje,” so poudarili.
Po podatkih državnega statističnega urada v Sloveniji še vedno zavržemo velike količine hrane. Skupna količina odpadne hrane je lani dosegla 168.318 ton, kar je dva odstotka več kot predlani.
Največ odpadne hrane, 73.600 ton ali 44 odstotkov, je nastalo v gospodinjstvih. V gostinstvu in strežbi hrane je nastalo 32 odstotkov odpadne hrane, v proizvodnji hrane 15 odstotkov, devet odstotkov pa v trgovini z živili.
Delež užitnega dela v odpadni hrani se je po oceni statistikov lani zmanjšal za eno odstotno točko na 60.600 ton, kar predstavlja 36 odstotkov skupne količine. Preostalih 107.700 ton ali 64 odstotkov je predstavljal neužitni del, kot so olupki, kosti, koščice, jajčne lupine in podobne snovi, ki jih ni mogoče uporabiti za prehrano ljudi.
Da povprečno slovensko gospodinjstvo vsak teden zavrže nekaj več kot dva kilograma hrane, od tega skoraj kilogram še povsem užitne, pa je pokazala raziskava o nastajanju odpadne hrane in ravnanju z njo v gospodinjstvih, ki so jo v okviru projekta Life IP Care4Climate izvedli na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
“Takšna količina pomeni približno dva nepojedena obroka na gospodinjstvo oziroma skoraj en obrok na osebo na mesec. V denarnici se to pozna kot izguba do pet evrov tedensko. Če seštejemo vsa gospodinjstva v Sloveniji, so številke še bolj zgovorne. Vsako leto konča v smeteh na tisoče ton hrane in več deset milijonov evrov,” so opozorili na ministrstvu.
Države EU morajo do konca leta 2030 količino odpadne hrane v proizvodnji in predelavi zmanjšati za najmanj 10 odstotkov, v maloprodaji, gostinstvu, storitvah in gospodinjstvih pa za 30 odstotkov. “Za Slovenijo bodo rezultati teh raziskav tako pomembni ne le za izboljšanje nacionalne metodologije, temveč tudi kot podpora pri izpolnjevanju evropskih zavez in oblikovanju prihodnjih politik ravnanja z odpadno hrano,” je ob objavi rezultatov raziskave poudarila generalna direktorica direktorata za okolje na ministrstvu Tanja Bolte. Na ministrstvu bodo pripravili tudi smernice za zmanjšanje količin odpadne hrane v različnih sektorjih.
Na kmetijskem ministrstvu pa ob mednarodnem dnevu vse deležnike pozivajo k aktivnemu vključevanju s konkretnimi aktivnostmi pri zmanjševanju izgub hrane in količin odpadne hrane. Posamezniki lahko prispevajo z majhnimi, a pomembnimi koraki, kot so načrtovanje nakupov in priprave obrokov ter ustrezno shranjevanje hrane, s čimer lahko ohranijo kakovost in podaljšajo rok uporabe.
VIr: STA
