Trajnostna mesta so mesta prihodnosti
Okoli 150 udeležencev se je udeležilo današnje konference na temo Trajnostna mesta so mesta prihodnosti. Namenjena je bila predvsem odkrivanju in raziskovanju sodobnih smernic trajnostnega ter zelenega urbanega razvoja. Osrednja pozornost pa je bila namenjena prilagajanju mest na podnebne spremembe.
Konferenco, ki je bila razdeljena na več vsebinskih panelov, sta uvodoma z nagovori otvorila župan Mestne občine Velenje Peter Dermol in mag. Lenča Humerca Šolar, vodja sektorja za strateški prostorski razvoj z Ministrstva za naravne vire in prostor, Direktorata za prostor in graditev.
V sklopu različnih panelov je bilo med drugim govora o izzivih, s katerimi se bodo mesta srečevala v prihodnosti in o vplivu črnega ogljika na podnebje in zdravje, predstavljene so bile tudi nekatere inovativne rešitve za bolj zelena mesta ter primeri dobrih praks iz različnih mest, ki že uspešno uvajajo trajnostne ukrepe in zeleno infrastruktur. Potekala je tudi razprava predstavnikov slovenskih mest (Ljubljana, Kranj in Velenje), ki so vključena v evropsko Misijo 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest.
Predstavljene so bile tudi možnosti financiranja trajnostnih ukrepov in zakonodaja.
Pri zadovoljevanju potreb smo potratni in nepravični
Konferenco je zaključil osrednji govornik, dr. Janez Potočnik, nekdanji evropski komisar za okolje, ki je izpostavil nujnost odgovorne rabe naravnih virov in vlogo mest v oblikovanju trajnostne prihodnosti. Kot je dejal v izjavi za medije po dogodku, se je raba naravnih virov v zadnjih 50 letih več kot potrojila. Medtem ko nekateri močno presegajo planetarne meje, drugi ne morejo zadovoljiti niti najosnovnejših potreb. Danes smo pri zadovoljevanju potreb potratni in nepravični, zaradi česar je v svetu veliko težav.Potrebne so torej spremembe, je poudaril.
Z dobrim upravljanjem mest je mogoče narediti velike korake naprej
Bistvenega pomena pri spremembi so po njegovem mnenju mesta. Prav v mestih živi večina prebivalstev, kar pomeni, da je tam istočasno največja koncentracija težav in rešitev. Prav tako je mesta mogoče upravljati in voditi na razmeroma avtonomen način, tudi če ne prihaja do globalnih dogovorov med državami. “Z dobrim upravljanjem mest je mogoče narediti velike korake naprej,” je prepričan Potočnik.
Trajnostni razvoj je možen, je še izpostavil. Težko je biti optimističen, ampak vendarle obstajajo drugačne poti.“V gospodarstvu, ki je osnovni motor našega bivanja in delovanja, je treba stvari postaviti v pravi vrstni red. Ekonomija mora biti tu za človeka in ne obratno.”
Podobno je v izjavi za medije poudaril tudi velenjski župan Peter Dermol. Da se trudijo z vsemi zmogljivosti sprejemati ukrepe, ki gredo v pravo smer, v smer, ki ne obremenjuje naših življenj in okolja, je nadaljeval. A kot je poudaril, je na eni strani zavedanje, na drugi pa ravnanje. Ravnati drugače zna biti težko, predvsem, ker je gospodarstvo paradni konj – ljudje sledijo ekonomiji, ne ekonomija ljudem, je pojasnil.
Kot je znova izpostavil je Velenje pred izjemnimi izzivi, tudi pred številnimi spremembami in ukrepi, ki pa zahtevajo dobro mero previdnosti “To je poseben izziv. Ljudje ne smejo biti talci tega procesa, zato je treba ukrepe kljub njihovi nujnosti potrebno sprejemati zelo previdno, da jih ljudje sprejmejo, z njimi namreč živijo.”
