Cilji poletne šole
Poletno šolo, ki poteka v okviru projekta »Promocija študija s STE(A)M področij za poklice prihodnosti« in je financirana s strani Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ima za glavni cilj spodbujati zanimanje za področja znanosti, tehnologije, inženirstva, umetnosti in matematike. Ob tem pa s pomočjo inovativnih pedagoških praks pri mladih razvijati načine kritičnega razmišljanja in izražanja svojih misli.
Velik pomen poletne šole je tudi v tem, da mladi koristno, zabavno in poučno preživljajo poletne počitnice, pri čemer se srečujejo z vsebinami, ki jim bodo koristile v nadaljnji življenjski, izobraževalni in poklicni poti.
Program poletne šole
Poletna šola je vključevala dve delavnici: “Laboratorij v naravi”, kjer so se udeleženci ukvarjali predvsem z vodnimi telesi, in “Stopinje v tleh”, kjer so raziskovali tla ter njihovo vlogo v okolju. Vsebine delavnic so se prepletale in medsebojno dopolnjevale, udeleženci pa so se v treh dneh temeljito seznanili s pomembnostjo in problematiko omenjenih področij narave.
Mladi znanstveniki so se preizkusili v terenskem pridobivanju okoljskih vzorcev, terenski analitiki in pisanju terenskega dnevnika. Pridobljene vzorce so dodatno analizirali tudi v laboratoriju na fakulteti, kjer so jih pregledali s pomočjo stereolup in mikroskopa. Spoznali so hitre analitske teste za ugotavljanje stanja vode in možnih onesnažil ter pod mikroskopom preučevali vodne organizme, ki so jih določali s pomočjo taksonomskih ključev.
Rokovali so s pedološkimi pripomočki, se naučili izkopa talnega profila in ločevanja talnih horizontov, spoznali dejavnike, ki vplivajo na barvo tal, ter z uporabo priročnika določali barvno kodo za vsak vzorec. Tako so izboljšali svoje zavedanje o pomembnosti zdravih tal in spoznali ključne ekosistemske storitve, ki jih tla nudijo, ter največje grožnje, ki jim pretijo. Udeleženci so izrazili tudi svojo umetniško plat in v ustvarjalni delavnici iz fino mlete in presejane prsti izdelali voščenke ter ustvarjali risbe z naravnimi odtenki.
Katja Črnec, mag. ekol. biod., vodja letošnje poletne šole, je pojasnila letošnji izbor obravnavnih tematik. Šaleška kotlina je obdana z jezeri, ki so pod velikimi pritiski zaradi nove infrastrukture, prometnih povezav in delovanja obstoječih objektov. Jezera se vse bolj izkoriščajo v namene rekreacije in turizma, kar lahko vodi do onesnaženja.
Vse navedeno lahko deluje kot potencialno onesnažilo, zato je ključnega pomena zavedanje posledic našega ravnanja z okoljem. Zdravje naših tal je tesno povezano s tem zavedanjem. Tla so pogosto spregledana in se jih jemlje kot za samoumevna, vendar se tega ne sme dopustiti. Tla si zaslužijo posebno mesto v našem življenju, saj lahko zaradi nepremišljenih posegov izgubimo njihovo rodovitnost za čas naše civilizacije.
“Z dejavnostmi v okviru poletne šole smo želeli vzpostaviti globlji odnos med posameznikom in tlemi, spodbuditi zanimanje za tla ter povečati zavedanje o vseh ekosistemskih storitvah tal, ki jih ljudje vsakodnevno izkoriščamo. Glavno sporočilo poletne šole je, da moramo z okoljem ravnati odgovorno, saj smo od njega popolnoma odvisni.”
IZJAVE UDELEŽENK IN UDELEŽENCA:
Shaia Križan (1. letnik Ekonomske šole Celje): “Pri poletni šoli mi je bilo najbolj všeč terensko delo. Tam se mi zdi, da sem odnesla največ znanja in pridobila največ izkušenj. Všeč mi je bilo tudi laboratorijsko delo, ker nismo delali preveč nevarnih zadev.“
Maj Zdovc (OŠ Štore): “Najbolj mi je v spominu ostalo terensko delo, terenska analiza vodnega vzorca, izdelava voščenk iz prsti. Izvedel sem veliko novega, prvič sem se tudi vozil s pletno po jezeru. Bilo je super doživetje.“
Mia Kotnik (II. osnovna šola v Celju): “Uživala sem v terenskem delu v povezavi s tlemi. Všeč mi je bil izkop talnega profila in predstavitev jezer na vožnji s pletno. Zelo so mi ostale v spominu slike nenavadnih barv tal in določanje barvne kode. Naučila sem se določanja obstojnosti talnih struktur. Všeč mi je bilo tudi reševanje križank in risanje s prstjo.“
Neža Balažič (OŠ Štore): “Najbolj mi je bilo všeč trenje prsti in presajanje, da smo lahko potem s tem barvali ter delavnice izdelave voščenk. Všeč mi je pedološki material, sploh »hori hori« nož. Najbolj sem si zapolnila izraz pedologija.“
Zala Balažič (OŠ Štore): “Meni je bilo najbolj všeč terensko delo, kopanje talnih profilov, pogovor o vodi in terenska analiza vzorcev. Všeč mi je bilo tudi mikroskopiranje in določanje barvne kode tal v laboratoriju.“
Izjava vodje delavnice Stopinje v tleh, Katje Črnec, po končani poletni šoli: “Ob koncu poletne šole sem zelo zadovoljna z dogajanjem v zadnjih treh dneh. Mislim, da je bila poletna šola velik uspeh in da so udeleženci veliko odnesli, saj so se z nekaterimi temami srečali prvič. Menim, da se največ naučimo ob praktičnem delu, kar smo zagotovili z raznimi aktivnostmi v laboratoriju in predvsem ob terenskem delu. Opažam, da so tudi naši raziskovalci najbolj uživali ob praktičnih aktivnostih. Opazen je tudi premik v razmišljanju, saj so se udeleženci zadnji dan bolj aktivno vključevali v razprave, imeli so bolj jasno izoblikovano stališče in znali so povezovati predstavljene tematike. Želim si, da bi še kdaj v prihodnosti izvedli podoben program, saj so pridobljene izkušnje za vse sodelujoče neprecenljive. Mladi so bili zelo vedoželjni, veliko so spraševali, zato smo program dogajanja tudi sproti prilagajali glede na zanimanje. To je velika prednost poletne šole, saj to v klasičnem učnem programu ni mogoče v tolikšnem obsegu.“
Izjave vodje delavnice Laboratorij v naravi, Aljoše Krajnc, po končani poletni šoli: “Prepričan sem, da se učimo vse življenje, in kaj je boljšega kot učenje na zabaven način, ko se ti sploh ne zavedaš, da se učiš? Zato sem mnenja, da je bila poletna šola uspešno izvedena in da so se učenci naučili veliko zanimivih stvari, ki jih v šolskih klopeh vidijo le na ekranu ali v zvezku. Ob čudovitih razgledih na Velenjska jezera in na pultih našega laboratorija so otroci spoznavali pomen terenskih in laboratorijskih analiz vode in prsti. Ob vsem tem so lahko svojo kreativno plat izrazili skozi umetnine, ki so jih ustvarili z voščenkami in barvami, ki so jih predhodno sami tudi izdelali.“
Projekt »Promocija študija s STE(A)M
Projekt »Promocija študija s STE(A)M področij za poklice prihodnosti s kakovostnimi aktivnostmi in vsebinami za mlade izven javnih univerzitetnih središč« traja tri leta. Poleg Fakultete za varstvo okolja v projektu sodelujejo še Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za tehnologijo polimerov iz Slovenj Gradca in Fakulteta za strojništvo Univerze v Novem Mestu. Partnerji so ugotovili, da je v Koroški, Dolenjski, Severno Primorski in Savinjski regiji, kjer imajo sedež partnerski VŠZ, ponudba aktivnosti za spodbujanje mladih k vpisu na STE(A)M področja bistveno manjša kot v Ljubljani, Mariboru in Kopru. To velja tako za aktivnosti, ki se izvajajo v okviru šolskega pouka, kot tudi za izvenšolske in počitniške dejavnosti, kot so krožki in poletni tabori.
Posledično so otroci iz teh regij v deprivilegiranem položaju, saj nimajo enakih možnosti dostopa do teh aktivnosti, kar negativno vpliva na vpis in zanimanje za STE(A)M študijske programe, kjer že zdaj primanjkuje kadra. Prav tako vpliva na razvoj ključnih prečnih kompetenc, kot so inovativnost, kritično mišljenje, reševanje problemov in IKT kompetence, ki so pomembne za uspešno delo v globalnem, hitro spreminjajočem se delovnem okolju.
S kakovostnimi obšolskimi in poletnimi aktivnostmi želijo zmanjšati tudi trend naraščanja časa, ki ga mladi preživijo nekreativno z igranjem video iger, na socialnih omrežjih in pred televizorjem.
Več informacij o raziskovanju na delavnicah “Laboratorij v naravi” in “Stopinje v tleh” pa si lahko preberete na spletni povezavi.
Vir: Fakulteta za varstvo okolja
