Kot so sporočili iz Copernicusa, je bila povprečna majska temperatura 1,40 stopinje Celzija nad ocenjenim povprečjem v obdobju 1850-1900. Ta podatek je prekinil niz 21 zaporednih mesecev, ko je bila povprečna globalna temperatura za več kot 1,5 stopinje Celzija višja od predindustrijske ravni.
Letošnji maj je bil sicer za 0,12 stopinje Celzija hladnejši od rekordno toplega lanskega maja in za 0,06 stopinje Celzija toplejši od tretjega najtoplejšega maja v letu 2020.
Od junija lani do vključno maja letos je bila povprečna globalna temperatura 0,69 stopinje nad povprečjem obdobja 1991-2020 in 1,57 stopinje nad ocenjenim povprečjem obdobja 1850-1900. V Evropi je bila povprečna majska temperatura 12,98 stopinje oz. 0,29 stopinje Celzija pod majskim povprečjem v obdobju 1991-2020.
Nadpovprečno visoke temperature so bile v zahodnem delu Evrope, nižje temperature od povprečja pa so bile na vzhodu Evrope ter od vzhoda Italije do Balkana in Finske.
Zunaj Evrope so povprečje v največji meri presegle temperature nad zahodnim delom Antarktike, večjim območjem Bližnjega vzhoda, na zahodu Azije ter severovzhodu Rusije in severu Kanade. Pod povprečjem pa so bile temperature nad Indijo, Aljasko ter na jugu Afrike in vzhodu Antarktike.
Povprečna globalna temperatura gladine morja je bila aprila 20,79 stopinje Celzija, kar je druga najvišja mesečna temperatura v zgodovini. Višja je bila le temperatura maja lani, in sicer za 0,14 stopinje.
Mesečni obseg arktičnega morskega ledu je bil maja dva odstotka pod povprečjem, s čimer je dosegel deveti najnižji mesečni obseg v 47 letih zbiranj satelitskih podatkov. Obseg antarktičnega morskega ledu pa je bil devet odstotkov pod povprečjem in je s tem dosegel svoj peti najnižji mesečni obseg v zgodovini meritev.
Glede hidroloških razmer so pri Copernicusu izpostavili, da so bile količine padavin v Evropi pod povprečnimi vrednostmi v osrednji in severni Evropi ter v južnih delih Rusije, Ukrajine in Turčije.
Bolj namočene razmere od povprečja pa so bile v večjem delu južne Evrope, predelih Fenoskandije oziroma na severu Skandinavskega polotoka in Finske ter severozahodnega dela Rusije, na severno-južnem pasu od Baltskega do Črnega morja ter v delih zahodne Rusije.
Zunaj Evrope so bili podpovprečno namočeni večji deli Severne in Južne Amerike ter juga Afrike in osrednji del Azije ter jug Avstralije.
Bolj namočene razmere od povprečja pa so bile v Rusiji, na Aljaski in vzhodu ZDA ter na jugovzhodu Afrike, na vzhodu in severozahodu Avstralije in predelih severno od Indijske podceline.
“Maj 2025 je prekinil izjemno dolgo zaporedje mesecev z več kot 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko temperaturo. Čeprav to lahko ponudi kratek oddih za planet, pričakujemo, da bo prag 1,5 stopinje Celzija v bližnji prihodnosti ponovno presežen zaradi nadaljnjega segrevanja podnebja,” je ob objavi podatkov povedal direktor službe za spremljanje podnebnih sprememb v okviru programa EU Copernicus Carlo Buontempo.
Vir: STA
