Povprečna temperatura za vso Slovenijo bo glede na podatke Agencije za okolje (Arso) junija predvidoma 20,2 stopinj Celzija. Lani, ko je bil junij v primerjavi z juniji od leta 1950 rekordno topel, je bilo mesečno povprečje za več kot stopinjo višje. Na drugem mestu je junij leta 2003, na tretjem leta 2019, na četrtem pa leta 2022.
Je pa letošnji junij približno 2,7 stopinje Celzija toplejši od povprečja med letoma 1991 in 2020.
Letos je bilo junija najtopleje v ponedeljek v Podnanosu v Vipavski dolini. "Vsaj od leta 1950, ko imamo primerljive podatke, na nobenem merilnem mestu v Sloveniji še nismo izmerili višje temperature junija," je dejal Vertačnik.
Mesec junij je po oceni Vertačnika poseben, saj se je od vseh mesecev v letu v Sloveniji v zadnjih 50 letih najbolj segrel, in sicer za približno štiri stopinje Celzija. "V zadnjih osmih letih smo imeli kar petkrat junija nenavadno izrazito vročino, kar je bilo včasih zelo redko. Ponavadi smo obeležili vročinske valove julija in avgusta, sedaj pa jih imamo vse pogosteje tudi junija," je dejal Vertačnik.
"Glavni razlog za to spremembo je globalno segrevanje ozračja," je pojasnil klimatolog.
Drugi razlog, ki je verjetno najbolj pomemben za Evropo, pa je po besedah Vertačnika zmanjšanje onesnaženosti zraka v zadnjih desetletjih. Izpusti iz tovarn in prometa so namreč bolj čisti kot nekoč, zato je ozračje bolj prosojno, posledično pa sonce bolj segreje tla.
Je pa večje toplotna obremenitev v mestih, kjer je več pozidanih površin, ki se v vročinskih valovih bolj segrejejo kot okoliške zelene površine. "S pozidanih površin ni izhlapevanja. Poleg tega same večinoma zelo dobro zadržujejo toploto," je navedel Vertačnik.
Tudi sprememba temperature morja v severnem Atlantiku vpliva na to, da je zlasti v Srednji Evropi več vročinskih valov. "Medtem ko se večina Atlantika segreva, je južno od Grenlandije območje, ki se je v zadnjih desetletjih celo nekoliko ohladilo," je povedal.
"Če temu dodamo še bolj čist zrak, več sončnega vremena, kot ga je bilo nekoč, imamo seveda močno povečano število vročinskih valov in tudi na splošno višje temperature zraka," je še navedel.
Vertačnik se je dotaknil tudi zelo toplega morja ob slovenski obali, te dni namreč dosega okoli 30 stopinj Celzija, kar vpliva na toploto ob morju. Tudi ponoči se Obala zato ne more zelo ohladiti.
Se pa v državi povečuje tudi število tropskih noči, ko se temperatura niti ponoči ne spusti pod 20 stopinj Celzija. Letos je bilo teh tropskih noči tudi več kot pet. Klimatolog je to pripisal splošnemu segrevanju ozračja.
Kot je še dejal Vertačnik, je bil letošnji junij precej suh. Dež bi bil vsaj v tem južnem delu Slovenije že nujen.
