Podobne sušne hidrološke razmere kot letos so bile po Polajnarjevih pojasnilih tudi v letih 2022, 2003 in 1993. A letošnje razmere se, tako Polajnar, še zaostrujejo. Po strugah slovenskih rek se tako ta čas pretaka le 30 do 50 odstotkov vode, kot bi se je sicer pretakalo v začetku avgusta.
Tako je zelo malo vodnata Mura, kjer se glede na dolgoletno povprečje pretaka le nekaj nad 30 odstotkov vode, podobno je tudi na reki Ljubljanici in njenih pritokih, po strugi Save v spodnjem toku se glede na povprečje pretaka okoli 50 odstotkov vode, podobno velja tudi za Sočo.
Kot posebnost letošnjih nizkovodnih razmer pa je Polajnar izpostavil, da so se združili tako nizkovodne razmere kot izjemno dolgotrajni vročinski valovi. "Takšne kombinacije pravzaprav še nismo imeli," je ugotavljal.
Temu sledijo tudi temperature rek, ki so izjemno visoke za ta letni čas. Povprečna temperatura Save v spodnjem toku je višja od 27 stopinj Celzija, tudi ostale reke so izredno tople, čez dan se pa nekatere ogrejejo celo do 30 stopinj. Po anomalijah pa izstopa reka Soča, ki sicer velja za eno najhladnejših rek v poletnem času, a ima zdaj srednjo dnevno temperaturo višjo od 15 stopinj Celzija. "Tako visoke temperature na reki Soči do zdaj še nismo izmerili," je podčrtal Polajnar.
Podobne nizkovodne razmere kot na vodotokih pristojni beležijo tudi na podzemnih vodah. Tako se podzemne vode v medzrnskih in kraških vodonosnikih stalno znižujejo, kraški izviri so vse manj vodnati. Te nizkovodne razmere v podzemnih vodah na agenciji za okolje po intenzivnosti ocenjujejo nekje na šesto mesto do zdaj. Najbolj sušne razmere podzemnih voda beležijo na območjih Bovškega, Koroške, Dolenjske in Kočevskega ter na območju Obale.
V prihodnjih dneh se sicer obeta nekaj osvežitve ter v naslednjem tednu nekaj padavin. A te padavine po Polajnarjevi oceni ne bodo zadostovale za bistveno izboljšanje nizkovodnih razmer v podzemnih vodah, upanje pa ostaja, da bodo izboljšale razmere na površinskih vodah.
Za izboljšanje razmer na površinskih vodotokih bi potrebovali 100 in več milimetrov padavin vsaj v 24 urah ali v obdobju nekaj dni. Da bi se izboljšale razmere na podzemnih vodah, pa bi moralo biti to obdobje še daljše.
V površinskem sloju tal medtem na agenciji za okolje po Sloveniji beležijo zelo oz. izjemne sušne razmere. Minuli konec tedna je ponekod padlo 20 do 30 milimetrov padavin, zelo lokalno tudi do 50 milimetrov, a glede na nadaljevanje vročine se sušne razmere v površinskem sloju tal niso bistveno spremenile.
Temu botruje močno izhlapevanje iz tal in rastlin, saj že več kot tri tedne, ponekod celo ves mesec, na agenciji beležijo zelo visoko izhlapevanje iz površine tal in iz rastlin, v posameznih dneh to dosega tudi pet do šest litrov vode na meter površine, je pojasnila Andreja Sušnik z agencije za okolje.
Suša v površinskem sloju tal se tako nadaljuje in tudi pričakovani prehod padavinskih dogodkov v naslednjem tednu po besedah Sušnik ne bo bistveno popravil stanja že tako požganih oz. suhih rastlin. Da bi se stanje vsaj nekoliko izboljšalo v površinskem sloju tal, bi potrebovali več kot 100 milimetrov postopnega dežja v več intervalih in v zmerni obliki, ne v intenzivnih nalivih. Ti namreč na sušnih tleh naredijo več škode kot koristi, saj ta voda večinoma ponikne oz. jo odplavi po površju, je pojasnila.
Glede preskrbe s pitno vodo je namestnik direktorja Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije Iztok Rozman spomnil, da ima oskrba s pitno vodo v Sloveniji lokalno naravo in je tudi lokalna javna služba. Ponekod že prihaja do zmanjšanja izdatnosti nekaterih vodnih virov za oskrbo s pitno vodo in lokalno tudi do povečane rabe pitne vode iz javnih vodovodov. Nekatera komunalna podjetja so tako že omejila nenujno rabe vode.
Kot najpomembnejši nasvet za uporabnike pitne vode je Rozman izpostavil, naj spremljajo obvestila, priporočila in morebitne ukrepe ter omejitve njihovega lokalnega izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo in da ta obvestila spremljajo tudi po morebitnem izboljšanju razmer. V vodnih virih namreč takoj ko pade prva kaplja še ne pride do takojšnjega izboljšanja razmer, je izpostavil.
V splošnem pa velja priporočilo, da uporabniki poskušajo s pitno vodo ravnati čim bolj odgovorno, zato da se tudi ob nadaljevanju trenutnih razmer in morebitnem poslabšanju poskuša zagotoviti, da za nujne potrebe pitna voda ostane za vse uporabnike in da se poskuša preprečiti morebitne strožje omejitve.
