Program odprave posledic škode v kmetijstvu se nanaša na škodo po pozebi od 3. do 7. aprila lani, neurjih s točo od 10. maja do 1. avgusta in poplavah od 3. do 6. avgusta ter od 28. do 31. avgusta.
Skupna ocena škode na kmetijskih pridelkih je znaša 88,3 milijone evrov, od tega ocena škode zaradi pozebe znaša 13 milijonov evrov, zaradi neurij s točo 19 milijonov evrov in zaradi poplav šest milijonov evrov, je sporočil urad vlade za komuniciranje.
V skladu z določbami programa bodo pomoč dodelili za tiste kmetijske pridelke, za katere iz ocene škode sledi, da je njihova kmetijska proizvodnja manjša od običajne letne kmetijske proizvodnje za 80 odstotkov ali več.
Upravičencu se za odpravo posledic škode v kmetijstvu za posamezni kmetijski pridelek dodelijo sredstva v višini do največ 30 odstotkov ocene neposredne škode in 40 odstotkov ocene neposredne škode za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.
Upravičeni strošek, za katerega se nameni državna pomoč za pozebo in neurja s točo, je izpad dohodka zaradi popolnega ali delnega uničenja primarne kmetijske proizvodnje. Za državno pomoč je tako namenjenih do 16 milijonov evrov, do 2540 evrov pa je namenjeno stroškom obdelave vlog.
Vlada je sprejela tudi program odprave posledic škode v gospodarstvu po poplavah avgusta lani, ki se nanaša na škodo pri društvih in ustanovah. V programu so po pojasnilih vlade upoštevali specifike društev in ustanov. Za njegovo izvajanje bodo sredstva zagotovili s prerazporeditvami v državnem proračunu za letošnje leto.
Poleg tega je vlada danes odločila, da bo direkcija za infrastrukturo znotraj svojega finančnega načrta prerazporedila 3,5 milijona evrov za kritje intervencijskih ukrepov in zagotavljanje varne prevoznosti cest po poplavah avgusta lani.
Ob tem je iz splošne proračunske rezervacije Finančni upravi RS (Furs) razporedila 870.000 evrov za predplačila za obnovo stanovanj, poškodovanih v poplavah avgusta lani.
V okviru državnega proračuna je tudi zagotovila sredstva Rdečemu Križu in Karitas za kritje administrativnih stroškov, ki so nastali v okviru razdeljevanja 10 milijonov evrov pomoči, ki jo je organizacijama takoj po avgustovski ujmi namenila vlada. Karitas bo prejela nekaj več kot 45.000, Rdeči križ pa nekaj več kot 67.000 evrov.
V odgovoru varuhu človekovih pravic, ki jo je pozval k spremembi ureditve predplačil in pomoči za obnovo stanovanj, prizadetih v poplavah, je pojasnila, da predplačilo po zakonu o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, do katerega so bili upravičeni lastniki poškodovanih stanovanj, ki so imeli tam prijavljeno tudi stalno bivališče, samo po sebi ne ustvarja upravičenja do izplačila pomoči za obnovo. Sistemske zakonodajne rešitve, ki urejajo obnovo stanovanj po naravnih nesrečah, že obstajajo v zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč in obsegajo tako stanovanja, v katerih je imel nekdo na dan nesreče prijavljeno stalno prebivališče, kot stanovanja, ki so bila na dan nesreče naseljena.
Namen interventnih ukrepov pomoči je bil čim hitreje zagotoviti sredstva za obnovo stanovanj, kjer je imela vsaj ena oseba prijavljeno stalno prebivališče, da se lahko v najkrajšem možnem času zagotovijo bivalni pogoji na tistem naslovu ne glede na to, ali so najemniki ali lastniki. “Vlada je pri pripravi ureditve upoštevala utemeljeno domnevo, da so si lahko osebe z začasnim prebivališčem bivalne pogoje zagotovile na naslovu, kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče,” v odgovoru varuhu pojasnjuje vlada.
Vir: STA
