Omenjeno kaznivo dejanje je bilo storjeno s tako imenovano spletno prevaro, ko neznani storilci, ki se predstavljajo kot podporna služba poslovne banke, odgovornim osebam podjetij pod pretvezo posodabljanja ali vzdrževanja spletne banke, posredujejo elektronska sporočila z lažno vsebino in zlonamerno spletno povezavo. S tem storilci zavedejo zaposlenega, da vstopi na lažno spletno stran banke, kamor vnese identifikacijske podatke in geslo z namenom, da vstopi v spletno banko. S tem dejanjem storilcem omogoči dostop do spletne banke, storilci pa tako lahko iz bančnega računa družbe ukradejo razpoložljiv denar ter ga nakažejo na bančne račune v tujino, pojasnjujejo na PU Celje.

Občane in podjetnike znova opozarjajo da:

• slovenske banke ne kličejo svojih komitentov po telefonu, prav tako v zvezi z namestitvijo spletnih bank ne zahtevajo kakršnih koli podatkov ali gesel,
• teh podatkov prav tako nikoli ne pridobivajo preko povezav poslanih v SMS ali e-sporočilih,
• prejeta elektronska ali SMS sporočila sicer dajejo vtis, kot da so bila poslana s strani banke, a vam vaša banka za namen dostopa do spletne banke nikoli ne bo poslala spletne povezave, na katero bi morali klikniti in vanjo vnesti podatke; ti zahtevani podatki so lahko davčne številke, telefonske številke, enkratna gesla ipd.,
• do svojih spletnih bank vedno dostopajte preko aplikacije ali z ročnim vnosom URL naslova – nikoli preko klika na povezavo.