Sklop A obsega 2,12 kilometra hitre ceste Velenje-Slovenj Gradec. Poleg viadukta in pokritega vkopa predvideva ureditev začasne deviacije cest, komunalne infrastrukture, podvoza pod železniško progo in štirih krožišč. Del projekta je tudi širitev in poglobitev podvoza pri Esotechu. Izvajalec, družba Strabag je bil v delo uveden maja, gradbena dela pa naj bi bila končana do konca leta 2029, je na zboru povedal vodja skupine za gradnjo prometnih poti pri družbi Strabag Slovenija Sebastjan Meža.
V času gradnje bodo potrebne popolne in delne zapore cest. Najprej je predvidena popolna zapora podvoza pri Esotechu, pozneje pa bodo dela vplivala tudi na regionalno cesto Velenje-Škale in Koroško cesto. Po zagotovilih izvajalca del bodo urejeni obvozi, dostop do objektov pa naj bi bil ves čas gradnje zagotovljen.
Prav promet je med krajani povzročil precej vprašanj. Zagotovljeno je bilo, da bo cesta med Velenjem in Škalami ves čas prevozna, saj bodo zaradi gradnje uredili začasno traso.
Podrobneje so govorili tudi o Koroški cesti. Pojasnjeno je bilo, da bo odsek od stadiona proti Merkurju popolnoma zaprt, medtem ko bo od krožišča pri Osmici oziroma starega kina do odcepa za stadion cesta odprta. Za promet bodo po navedbah velenjske občine uporabljene druge povezave, nadzor nad prometom pa naj bi izvajala tudi policija in mestno redarstvo.
Najbolj polemična razprava se je razvila okoli pokritega vkopa. Krajani so opozorili, da so na prejšnjih sestankih razumeli, da bo del trase pri stadionu v večjem obsegu pokrit, in izrazili nezadovoljstvo, ker naj bi bila zdaj rešitev drugačna. Predstavniki projekta so pojasnili, da so bile projektne rešitve med pripravo spremenjene in da je bil pokriti vkop podaljšan, vendar ga zaradi konfiguracije terena oziroma tehničnih pogojev ni mogoče podaljšati čez celoten odsek.
Po razlagi projektantov je pri daljšem pokritem objektu treba upoštevati bistveno strožje zahteve, med drugim glede prezračevanja, protipožarne varnosti in drugih tehničnih rešitev. Kot je bilo pojasnjeno, gre pri kratkih pokritih vkopih za drugačne pogoje, pri daljšem objektu pa bi bile zahteve bistveno zahtevnejše. Del trase so zato po besedah pristojnih tudi zamaknili za približno 70 metrov, da bi se bolj umaknili od naselja.
Krajani so opozorili še na hrup, prah in tresljaje, saj je po njihovih navedbah na bližnjih cestah že zdaj veliko tovornega prometa. Predstavniki nadzora so pojasnili, da je za ves čas gradnje predviden okoljski monitoring. Spremljali bodo vibracije, hrup, prah in druge vplive gradbišča, izvajalec pa bo moral o meritvah pripravljati poročila. V primeru prekoračitev so predvideni ustrezni ukrepi.
Zbor je tako poleg predstavitve tehničnega dela projekta pokazal tudi, da bodo največji izziv za krajane med gradnjo predstavljali promet, zapore in vplivi gradbišča na okolico. Krajevna skupnost Stara vas je napovedala nadaljnje sodelovanje z občino, Darsom in izvajalci, pristojni pa so krajane pozvali, naj posamezne težave sproti prijavljajo.
Velenjski župan Peter Dermol je po zboru v izjavi za medije povedal, da bodo vplivi gradnje na prebivalce Stare vasi kljub velikemu posegu manjši, kot so trenutno v Škalah. Napovedal je redno koordinacijo med krajevno skupnostjo, občino in drugimi udeleženci projekta, občina pa naj bi skupaj s krajani in civilno družbo sproti spremljala težave in zahtevala ukrepanje.
Dejal je tudi, da si je na terenu skupaj s pristojnimi ogledal predvideni potek del, občina pa je zahtevala dodatne ukrepe. Ker celotnega omenjenega pokritega vkopa po zagotovilih projektantov in investitorja ni bilo mogoče izvesti, so dosegli, da se je del pokritega vkopa podaljšal za nekaj deset metrov, odprti del pa odmaknil od naselja.
Projektanti so pojasnili, da pri daljših pokritih objektih veljajo strožji pogoji, zlasti glede prezračevanja, požarne varnosti in drugih tehničnih rešitev. Po njihovih besedah bi podaljšanje rešitve pomenilo približno kilometer dolg predor, kar bi prineslo bistveno zahtevnejše tehnične pogoje.
Predsednica Krajevne skupnosti Škale Petra Bevc je opozorila na prometne obremenitve, ki jih gradnja tretje razvojne osi povzroča na njihovem območju. Po njenih navedbah je bilo v šestih urah izmerjenih okoli 2800 tovornih vozil, pri čemer naj bi 63 odstotkov vozil prekoračilo omejitev hitrosti.
