V zadnjem obdobju v Sloveniji se ponovno opaža porast nasilnega vedenja med mladimi, zlasti tudi v digitalnem prostoru. Gre za širši družbeni problem, ki presega okvir šol in se vse pogosteje pojavlja na spletu, kjer se otroci in mladostniki znajdejo v okoliščinah, s katerimi se težko sami spopadejo. Prav zaradi tega so strokovni dogodki, kot je ta konferenca, še posebej dragoceni, je poudarila državna sekretarka. Ob tem je izpostavila, da je odgovornost vsake demokratične in pravne države, da takšna dejanja preprečuje, in kadar do njih vendarle pride, poskrbi za ustrezno pomoč, zaščito in podporo žrtvam.

»Kot družba moramo vedno prepoznati pomen spoštovanja temeljnih človekovih pravic, enakosti in solidarnosti ter hitro ukrepati, ko zaznamo nasilje,« je izjavila Tina Heferle in pri tem dodala: »Preprečevanje medvrstniškega nasilja zahteva celostno in interdisciplinarno sodelovanje, ki vključuje vse družbene podsisteme. Pri tem je ključno tudi izobraževanje otrok in mladih, ozaveščanje vseh starostnih skupin, prepoznavanje ranljivih skupin in ustrezno normativno urejanje. Prav tako je nujno zagotavljati podporo žrtvam skozi različne postopke.«

Na področju ustvarjanja varnega okolja za otroke in mladostnike smo v preteklem letu dosegli pomembne premike. Avgusta 2024 je vlada potrdila Akcijski načrt za izvajanje Programa za otroke 2023–2025, ki prinaša vrsto ukrepov za zaščito otrok pred nasiljem in krepitev njihove varnosti v digitalnem prostoru. Pomemben korak je bil tudi oblikovanje protokola za obveščanje in ukrepanje ob grožnjah v vzgojno-izobraževalnih in visokošolskih zavodih. Temu je sledil podpis dogovora o uporabi protokola med Ministrstvom za notranje zadeve, Policijo in Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje junija 2024, decembra pa še dogovor z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Dodatno pa je bil pretekli ponedeljek v Kongresnem centru Brdo pri Kranju organiziran pomemben posvet, namenjen poglobitvi sodelovanja med Policijo, zavodi in pristojnimi ministrstvi za zagotavljanje večje varnosti v izobraževalnem okolju.

»Zavedamo pa se, da le zakonodaja in načrti ne zadostujejo, če ne pride do pravega premika v naši skupni zavesti. Spoštovanje temeljnih človekovih pravic, solidarnost, sočutje in dialog – to so vrednote, ki jih moramo nenehno gojiti, zagovarjati in živeti. Torej ne samo z besedami, ampak konkretno, z dejanji,« je ob tem še dodala državna sekretarka ter ob zaključku iskreno čestitala letošnjim prejemnikom priznanj.

Vir: Gov.si