“Zakon v več ključnih delih ni usklajen z evropsko zakonodajo, ni izvedbeno vzdržen in nesorazmerno posega v ustavno varovanje pravice rejcev (…) Čeprav je skrb za dobrobit živali temeljna vrednota sodobnega kmetijstva, mora biti njeno uresničevanje prilagojeno realnim razmeram v prostoru in času ter upoštevati posebnost slovenskega podeželja,” je na današnji seji dejal predsednik komisije Branko Tomažič, predstavnik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije v državnem svetu.
Za člane komisije je problematična zlasti določba, ki z letom 2029 prepoveduje rejo koši nesnic v obogatenih kletkah. Menijo, da bodo slovenski rejci glede na ostale evropske v neenakopravnem položaju, saj na ravni EU prepoved reje v kletkah še ni sprejeta, države članice pa da sledijo postopnemu prehodu na prosto rejo do leta 2035 ali se celo zavzemajo za možnost odloga.
Komisija meni, da bi moralo prehodno obdobje trajati vsaj do leta 2035 in da bi se moralo rejcem med drugim nameniti finančno nadomestilo za izgubo proizvodnje. Komisija meni, da zakon v tem delu posega v ustavno pravico do svobodne gospodarske pobude. Ocenjuje tudi, da obstaja velika verjetnost, da bodo trg zapolnila cenejša jajca iz držav, kjer ta rejski sistem ostaja še naprej dovoljen.
Člani komisije imajo pomisleke tudi glede uvedbe popolne prepovedi kastracije pujskov brez uporabe anestezije in protibolečinskih sredstev. “Slovenija z enostransko prepovedjo brez ustreznega prehodnega obdobja in sistema usposabljanja izstopa iz evropskega okvira, kar bo vodilo v dodatno nekonkurenčnost slovenskega sektorja prašičereje, opuščanje reje in povečalo uvoz cenejšega mesa iz tujine,” je dejal Tomažič.
Kot je dejal predstavnik kmetov v državnem svetu Anton Medved, bi morali, dokler Evropska komisija ne določi roka za prenehanje izvajanja kastracije brez anestezije, tudi slovenskim rejcem dovoliti kastracijo pujskov do sedmega dne starosti, in sicer pod pogojem, da se uporablja protibolečinsko sredstvo (npr. analgezijski sprej) in da je rejec ustrezno usposobljen.
V komisiji poleg tega menijo, da bo prepoved nastanitve psov v kletkah v stanovanjskih prostorih neizvršljiva, saj pravilnik o zaščiti hišnih živali pogojev za nastanitev psov v kletkah ne ureja, spremembe pravilnika oz. sprejema novega pa novela ne predvideva. Opozarjajo tudi na neenak položaj lastnikov hišnih živali in rejcev – medtem ko za pasje kletke ni predpisanih minimalnih standardov in nadzor nad njihovo uporabo v stanovanjih v praksi skoraj ni mogoč, je nadzor nad rejci živali bistveno strožji, poudarjajo.
Komisija se tudi sprašuje, kako bo obvezno označevanje mačk prispevalo k reševanju problematike nenadzorovanega razmnoževanja mačk. “Lastnika namreč ni mogoče pravno zavezati k sterilizaciji oz. kastraciji mačke, kar pomeni, da obvezno označevanje samo po sebi ne zagotavlja zmanjšanja števila zapuščenih živali,” navaja v predlogu sklepa.
Sporno se jim se zdi tudi več ostalih določil, med drugim glede odvzema živali ob neustrezni skrbi zanje in porabi kupnine od prodaje takšnih živali ter glede biovarnosti.
Državni svet bo o predlogu veta odločal na torkovi izredni seji.
Vir: STA